in

Vrednost Nvidie tolikšna kot vrednost celotne hongkonške borze

Newyorški delniški indeksi so na tedenski ravni napredovali petič zapored, Dow Jones le simbolično (0,04 odstotka), S & P 500 za 1,4 odstotka, Nasdaq pa za 2,3 odstotka. Da rast ni zajela celotnega trga, pa dokazuje indeks delnic srednje velikih podjetij Russell 2000, ki je trenutno nižje kot na začetku leta 2024. Trpijo tudi nekatere banke, ki so izpostavljene poslovnim nepremičninam. Tečaj banke New York Community Bancorp se je ltos znižal za polovico. Foto: Reuters

Delnice Nvidie so že lani blestele (+236 %), letos pa pridobile nadaljnjih 50 odstotkov. Tržna vrednost tega podjetja je z 1,7 bilijona dolarjev tolikšna, kot znaša celotna kapitalizacija delniškega trga v Hongkongu. Nvidiin primat prodaje procesorske moči je osupljiv, zdaj pa se z velikimi načrti podaja tudi v sektor računalništva v oblaku. Foto: Reuters

Delnice Nvidie so že lani blestele (+236 %), letos pa pridobile nadaljnjih 50 odstotkov. Tržna vrednost tega podjetja je z 1,7 bilijona dolarjev tolikšna, kot znaša celotna kapitalizacija delniškega trga v Hongkongu. Nvidiin primat prodaje procesorske moči je osupljiv, zdaj pa se z velikimi načrti podaja tudi v sektor računalništva v oblaku. Foto: Reuters

Napovedi, da bo S & P 500 letos presegel 5000 točk, so se uresničile presenetljivo hitro, še pred polovico febuarja. Že lani je S & P 500 s 24-odstotno rastjo nadoknadil padec z leta 2022, rast pa se torej nadaljuje tudi letos (do zdaj +5,3 %). Vzorci ostajajo podobni, za lep del (za skoraj 60 odstotkov) rasti S & P-ja so zaslužne delnice največjih tehnoloških podjetij, kot so Meta, Apple, Nvidia in Amazon. Nvidiine delnice so od 1. januarja poskočile za 50 odstotkov, saj ima podjetje velike načrte ne le pri umetni inteligenci, ampak tudi v sektorju računalništva v oblaku. A “moment” se lahko hitro obrne, statistika tudi opozarja, da je v predsedniškem letu ravno na sredini februarja precejšnja verjetnost za popravek navzdol. Tega so letos že doživeli Teslini delničarji: letos so delnice padle za 22 odstotkov in so po tem merilu tretje najslabše delnice znotraj S & P-ja.

Rast je zelo selektivna
Še nekaj zgovorno govori o selektivni rasti na Wall Streetu: desetdnevno povprečje števila delnic, ki so na obeh največjih newyorških borzah NYSE in Nasdaq dosegle rekordno vrednost, je zdrsnilo najnižje po juliju. Hkrati je bilo v četrtek po zaprtju trga le 62 odstotkov delnic podjetij z visoko tržno kapitalizacijo nad 50-dnevnim drsečim povprečjem, kar je precej manj kot decembra (87 %). Kje so vzroki, da ne spremljamo vsesplošne rasti? V prvi vrsti je tako zaradi stališča ameriške centralne banke, da se ne mudi z začetkom novega cikla zniževanja obrestnih mer, saj je gospodarstvo še naprej robustno, inflacija pa vidno usiha. Po zadnji reviziji je bila ameriška inflacija decembra na mesečni ravni le 0,2-odstotna in ne 0,3-odstotna. Januarski podatek bo objavljen v torek.

Zaradi večjih napetosti na Bližnjem vzhodu so se cene nafte zadnji teden zvišale za šest odstotkov. Cene goriva bodo od torka v Sloveniji spet višje. Foto: Reuters

Zaradi večjih napetosti na Bližnjem vzhodu so se cene nafte zadnji teden zvišale za šest odstotkov. Cene goriva bodo od torka v Sloveniji spet višje. Foto: Reuters

Padci predvsem v nepremičninskem in deloma bančnem sektorju
Številna podjetja bi ob nižjih obrestih sicer lažje zadihala, a trenutno nič ne kaže, da bo Fed marca že znižal obrestno mero. Še več, prav lahko se zgodi, da bo ukrepal šele v drugi polovici leta, do takrat pa bodo obresti ostale v območju med 5,25 in 5,50 odstotka, kar je, če vemo, kaj se je dogajalo po finančni krizi 2008, zelo visoko. Nepremičninski sektor je letos za 4,4 odstotka v minusu, saj cene komercialnih nepremičnin drsijo navzdol, kar bremeni tudi številne (resda manjše) banke. Indeks regionalnih ameriških bank KBW je letos padel za več kot desetino, je pa v petek nekoliko okreval. Pod drobnogledom je, kot smo že poročali, predvsem banka New York Community Bancorp, ki je poročala o presenetljivo visoki izgubi zadnjega lanskega četrtletja. V petek se je tečaj delnic odbil za 17 odstotkov, saj so vodilni kadri v podjetju sporočili, da že kupujejo delnice banke, ki so letos kljub petkovi rasti še vedno za 53 odstotkov v minusu.

NLB: le še en korak do meje 100 evrov
Na Ljubljanski borzi se medtem nadaljuje rast delnic Nove Ljubljanske banke. V zadnjih štirih mesecih je tečaj poskočil za 35 odstotkov, posli so se v petek sklepali že pri 99,80 evra. Kje so vzroki za takšno navdušenje kupcev? “NLB ima ogromno bazo depozitov, skupaj (z depoziti prebivalcev in podjetij) za okrog 20 milijard evrov. Na te depozite NLB plačuje zelo nizke obresti, po drugi strani pa lahko pri ECB-ju čez noč ‘parkira’ presežne rezerve po štiriodstotni obrestni meri, kar prinaša odlične donose. To je za banko idealen položaj. Treba je dodati, da je v obdobju nizkih obrestnih mer NLB ogromno naredil pri optimizaciji poslovanja, digitalizaciji, storitvah, ob vsem tem pa zdaj na visoko dobičkonosnost vpliva še omenjena visoka obrestna marža,” je na na webinarju Ljubljanske borze (Letni pregled dogajanja) povedal Vid Pajič, direktor analiz pri Triglav Skladih.

Delnice NLB-ja so se lani podražile za 36 odstotkov, letos pa za nadaljnjih 17 odstotkov (kliknite na sliko za povečavo). Foto: ljse.si

Delnice NLB-ja so se lani podražile za 36 odstotkov, letos pa za nadaljnjih 17 odstotkov (kliknite na sliko za povečavo). Foto: ljse.si

Domači trg privlačen tudi zaradi dividend
Đivo Pulitika, upravljalec sklada pri InterCapital Asset Management (družba, ki ustvari 30 odstotkov prometa na Ljubljanski borzi), dodaja, da so delnice prve kotacije, ki so lani največ pridobile (to so NLB, Luka Koper in Sava Re), še vedno ugodno ovrednotene: “Ponujajo dobro priložnost za vse, ki vlagajo dolgoročno. Te delnice imajo tudi visoko dividendno donosnost. Če vas je strah višje volatilnosti, vas lahko pomiri to, da so dividende stabilne oziroma da vsako leto naraščajo. Sam bi k tem delnicam dodal še Krko. Moj osebni izbor sta Krka in NLB.” Likvidnost ostaja nizka. V lanskem letu je dnevni promet povprečno dosegel 1,34 milijona evrov. Najprometnejše so bile s 128 milijoni spet Krkine delnice, s katerimi je bilo opravljenega 40 odstotkov prometa z vsemi delnicami. Leto prej je bilo s Krko 190 milijonov evrov prometa.

Največja težava je nizka likvidnost
Likvidnost je še vedno ena večjih težav Ljubljanske borze, kar vpliva tudi na vrednotenja, ki so ugodna, saj vlagatelje dobijo popust na nizko likvidnost. Majhen promet tudi odganja špekulante, ki težko izstopijo iz naložbe. Ljubljanska borza se sicer trudi, da bi popravila likvidnost, več bi lahko storila država. Slovenske delnice so več kot primerne za pokojninska varčevanja, država bi lahko uvedla določene spodbude ki bi pomagale zvišati likvidnost,” je povedal Vid Pajič, ki je komentiral tudi načrtovane poteze centralnih bank. “Gospodarstva so v dobri kondiciji, potrošniki so vsaj na tej ravni, kot so bili pred korono. Centralne banke imajo torej dovolj alibijev, da jim ni treba zniževati obresti, če bi zaznali popuščanje na trgu dela, pa bi se lahko to hitro zgodilo. Guverner Feda Powell tudi poudarja, da želi inflacijo videti konkretno pod ciljnima dvema odstotkoma, kjer pa trenutno še nismo. Naš osrednji scenarij je torej, da bi Fed obresti lahko začel nižati šele v drugi polovici leta, pozneje bi sledil še ECB.”

Tokijski delniški indeks Nikkei 225 je prvič po 34 letih presegel vrednost 37 tisoč točk. Guverner japonske centralne banke Kazuo Ueda je povedal, da bi lahko na Japonskem še nekaj časa vladalo obdobje ultraohlapne denarne politike, čeprav se želi osrednja banka opustiti politiko negativnih obrestnih mer. Foto: Reuters

Tokijski delniški indeks Nikkei 225 je prvič po 34 letih presegel vrednost 37 tisoč točk. Guverner japonske centralne banke Kazuo Ueda je povedal, da bi lahko na Japonskem še nekaj časa vladalo obdobje ultraohlapne denarne politike, čeprav se želi osrednja banka opustiti politiko negativnih obrestnih mer. Foto: Reuters

Nov val navdušenja na kriptotržišču
Bitcoin ima za seboj nekaj zelo pozitivnih dni, cena je v petek presegla 48 tisoč dolarjev kar je največ po začetku januarja, ko je šel bitcoin (takoj po zeleni luči ameriških regulatorjev za trgovanje s spot ETF-ji na bitcoin) za kratek čas nad 49 tisoč dolarjev, sicer pa so zdajšnje ravni najvišje po marcu 2022. Prilivi v novonastale ameriške ETF-sklade na bitcoin so vse večji, samo 8. februarja je bilo za 403 milijone dolarjev neto prilivov. Od 11. januarja pa skupno za 2,1 milijarde dolarjev, kar kaže na precejšen apetit ameriških vlagateljev po tem naložbenem razredu. Med posameznimi ETF-skladi sta največ sredstev zbrala BlackRockov sklad IBIT in Fidelityjev FBTC. Na vrtnitev optimizma na trgu kriptovalut vpliva tudi rast tehnološkega indeksa Nasdaq (prvič je prebil mejo 16000 točk) in aprilski halving oziroma halvening, ko se bo nagrada za prirudarjeni bitcoin po štirih letih spet prepolovila, dogodek pa tradicionalno prinese precejšnjo rast bitcoina oziroma kriptovalut.