admin
Dolgo pričakovani sistem predstavlja “prelomnico v zgodovini tehnološkega in družbenega napredka na naši celini,” je ocenil predsednik Evropskega patentnega urada (EPU) Antonio Campinos.
Slovenija je prva država EU, v kateri je EPU predstavil nov sistem, ki bo predvidoma začel veljati 1. aprila prihodnje leto. Sprva bo vanj vključenih 17 evropskih držav. To so poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Nemčija, Estonija, Finska, Francija, Italija, Litva, Latvija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska in Švedska. Sčasoma računajo, da se bo v sistem vključilo vseh 25 držav, ki so pristopile k okrepljenemu sodelovanju. Izmed držav EU ne sodelujeta Hrvaška in Španija.
Evropski patent z enotnim učinkom je plod več desetletij prizadevanj za poenostavitev obstoječe patentne zakonodaje na evropski ravni. Nova ureditev naj bi omogočila približno do petkrat cenejšo zaščito, za pridobitev patenta pa bo treba vložiti eno samo prijavo. Del novega sistema bosta Enotno patentno sodišče (UPC) s sedežem v Parizu in Center za arbitražo in mediacijo, ki bo imel sedeža v Ljubljani in Lizboni.
Slovenija je prva država EU, v kateri je EPU predstavil nov sistem. Campinos je Slovenijo označil za zibelko inovativnosti in ob tem spomnil, da je bilo ravno tu najdeno najstarejše kolo ter izpostavil inovatorje, kot je Herman Potočnik. “Vemo, da patentni sistem, ki smo ga razvili, deluje dobro za uporabnike, gospodarstvo in konec koncev tudi družbo,” je dejal Campinos.
Veliko število udeležencev današnje predstavitve kaže na to, da se v Sloveniji zavedamo pomembnosti obravnavane teme, je ocenila direktorica Urada RS za intelektualno lastnino Karin Žvokelj. Z novim sistemom se bo posledično nekoliko spremenilo poslovno okolje, ob čemer se zavedajo, da obstajajo določena tveganja, a vsekakor tudi priložnosti, je poudarila. Sistem se bo po njenem mnenju zares lahko ovrednotilo šele po nekaj letih delovanja.
“Treba je biti previden, po eni strani lahko enotna zaščita pomeni tudi nezadovoljstvo predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih, ki na ta način mogoče vidijo omejevanje konkurence,” je dejal odhajajoči generalni direktor GZS Aleš Cantarutti. A kot je prepričan, bo prihajajoča rešitev učinkovito omogočila vse prednosti, ki jih ponuja. Ob tem je izpostavil še pomen izmenjave stališč o tej temi.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež je izpostavil, da časi velikih sprememb prinašajo tudi velike priložnosti. Te se da izkoristiti, če smo hitri, agilni, prilagodljivi in inovativni. Dober, enostaven in učinkovit sistem zaščite intelektualnih pravic pa po njegovem prepričanju omogoča razmah inovativnost.
Direktor direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na gospodarskem ministrstvu Jernej Salecl je v predstavitvi stanja inovacij v Sloveniji izpostavil, da je Slovenija letos na lestvici Evropskega inovacijskega indeksa v primerjavi z letom 2021 napredovala za dve mesti, na 13. mesto.
Med 32 kazalniki, s katerimi Evropska komisija meri inovativnost držav, so tudi trije taki, ki sodijo pod področje intelektualne lastnine, to so mednarodne patentne prijave, zaščitene blagovne znamke in zaščiteni industrijski dizajn. “Dobra novica je, da smo pri število zaščitenih blagovnih znamk nad povprečjem EU, slaba pa je, da ta delež pada,” je ocenil Salecl. Še slabše se mu zdi dejstvo, da smo pri ostalih dveh kazalcih pod evropskim povprečjem.
Predstavitev so zaključili z okroglo mizo o prednostih enotnega patentnega sistema za inovativnost v Sloveniji, na kateri so sodelovali vodja skupine intelektualne lastnine pri Leku Miha Kotnik, direktorica družbe IOS Aleksandra Lobnik, vodja Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu Jožef Stefan Špela Stres in predsednik Združenja slovenskih zastopnikov za intelektualno lastnino Dušan Borštar.
Sogovorniki so izrazili zadovoljstvo nad novim enotnim patentnim sistemom, predvsem z vidika poenostavitve procesov in nižanja stroškov. So pa izpostavili možnost povečanja števila sodnih sporov, v katere bi bila lahko vpletena slovenska podjetja, saj bodo s prisotnostjo na 17 trgih postali večja tarča.