in

Študente po novem letu presenetil dvig cen: za kosilo prvič več kot pet evrov

Študentje, ki so v letu 2023 odprli aplikacijo Študentska prehrana, so ugotovili, da bodo, čeprav se je subvencija za študentsko prehrano zvišala, v mnogih restavracijah odslej za kosilo plačali več. Študentska organizacija Slovenije je namreč zaradi vse višjih cen živil letos prvič, odkar obstajajo študentski boni, ponudnikom zvišala maksimalno ceno obroka, ki jo lahko študentom zaračunajo, saj bi sicer “v prihodnjih nekaj letih ostali brez ponudnikov študentske prehrane”.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je na prvi dan novega leta sporočila, da se subvencija za študentsko prehrano zvišuje z 2,82 na 3,50 evra. To pomeni, da bi morali študentje od leta 2023 za doplačilo k študentskemu bonu plačati 68 centov manj.

A kot so študentje kmalu odkrili, se je zgodilo prav nasprotno, saj se je cena obroka pri večini ponudnikov na aplikaciji Študentska prehrana zvišala. Cena mnogih doslej najdražjih študentskih kosil, ki je znašala 4,18 evra, je bila namreč 5,50 evra.

Ponudniki z najdražjo ponudbo so običajno tisti, ki nudijo največji ali najbolj kakovosten obrok oziroma toplo kosilo z juho, solato in sadjem; načelno velja, da cenejši ponudniki nudijo večinoma hitro hrano, majhne porcije ali prigrizke, kot so sendviči ali kos pice.

Zakaj so restavracije podražile študentski jedilnik?

Višjo ceno obrokov, ki bi torej morala biti po zvišanju subvencije načelno za 68 centov nižja, je omogočila še ena novost, ki je v veljavo stopila s 1. januarjem. Na ŠOS so se prvič, odkar v Sloveniji obstaja sistem subvencionirane študentske prehrane, strinjali z dvigom maksimalne vrednosti obroka s sedem na devet evrov, je za N1 pojasnila predsednica ŠOS Marike Grubar.

Mnogo ponudnikov je ceno svojega obroka po novem ocenilo na to maksimalno vrednost, kar pomeni, da je obrok pri tistih ponudnikih, ki so ceno maksimalno zvišali, dva evra dražji, kar pri študentih skupaj s subvencijo pomeni 1,32 evra več. Po podatkih ŠOS se je povprečna vrednost obroka s 1. januarjem zvišala za manj kot dva evra, in sicer za 1,23 evra, kar v praksi pomeni razliko 55 centov.

“Zato da študentska prehrana sploh obstane”

Ponudniki študentske prehrane že leta izstopajo iz sistema subvencionirane študentske prehrane, saj na študentskih obrokih ponekod poslujejo z minusom in se jim pogosto preprosto ne izplača. ŠOS je želel z novimi spremembami ponudnike spodbuditi, da se v sistem vključijo oziroma v njem ostanejo. “Dvig vrednosti obroka je tako – zato da subvencionirana študentska prehrana sploh obstane – prerazporejen med dvig subvencije in dvig doplačila študentov,” je izpostavila Grubar.

To jim je do določene mere tudi uspelo, saj je z novim letom plačilo s študentskimi boni začelo nuditi kar nekaj novih restavracij, nekatere, ki so iz sistema v preteklosti izstopile, pa so se vanj vrnile.

Kot še razlagajo na ŠOS, morajo gostinci upoštevati zgolj višino zakonsko določene subvencije in maksimalno vrednost, znotraj te pa nato sami določajo vrednost obroka. Z njim morajo pokriti najmanj stroške priprave, preostanek vrednosti je prepuščen njim.

Študentje ogorčeni

Podražitve hrane v času draginje niso nič nenavadnega, a študente je zmotilo, da so ponudniki višjo vrednost obrokov kar čez noč pripisali vsem obrokom, medtem ko so ti ostali popolnoma enaki, prav tako se ista ponudba na rednem jedilniku za ostale goste ni podražila ali pa vsaj ne tako drastično.

Da so vse prej kot zadovoljni z novo ceno obroka, so pod objavami ŠOS zapisali tudi nekateri uporabniki družbenih omrežij. Ena od uporabnic je potožila, da minimalna študentska postavka (5,21 evra neto) ne pokrije niti enega bona, ki bi moral biti subvencioniran: “Bolj se mi izplača jesti sendviče in solate iz Hoferja za tri evre, cenejše je kot na bon,” je zapisala pod Instagramovo objavo študentske organizacije.

Še ena uporabnica je pod isto objavo zapisala: “Brez veze, da se je kaj spremenilo, ker so zdaj vsepovsod cene samo še višje. Študentje smo že tako ali tako ogrožena skupina, študentsko delo je plačano po večini minimalno, kako naj si zdaj privoščimo 5,50 evra doplačila za isti obrok kot prej? Popolnoma nesmiselno.”

Študentsko društvo ene od ljubljanskih fakultet je dvig na Instagram profilu komentiralo tako: “Gostinci so (ne)presenetljivo izkoristili priložnost za dvig cen, razlika pa je ponovno padla na pleča študentov. Tako se poslavljamo tudi od brezplačnih sendvičev v Auli, Žitu in še marsikje drugod. Študentska organizacija Slovenije, ki je skupaj z ministrstvom za delo sooblikovala to, za večino študentstva katastrofalno rešitev, pa se z rezultati že hvali na svojih družbenih kanalih. Študentski funkcionarji bodo še naprej malicali ob svojih bajnih plačah in honorarjih, za ostale pa očitno ostanejo le še instant testenine iz Lidla.”

Čeprav je podražitev med študenti dvignila veliko prahu in zahtev za ukrepanje ŠOŠ, ti odločitev zagovarjajo, saj “bi v nasprotnem primeru v prihodnjih nekaj letih ostali brez ponudnikov študentske prehrane”, je še dodala Grubar.

Krivec za podražitve vse dražje surovine

V pekarnah Žito, ki so med študenti še posebej priljubljene, saj je bilo doslej mogoče sendvič, solato ali burek palčko dobiti brez doplačila, so z novim letom uvedli doplačilo 50 centov. To pomeni, da so obrok za študente povišali za 1,18 evra. Na podlagi česa so se odločili za relativno veliko zvišanje cene?

V podjetju so za N1 povedali, da so se, odkar so se leta 2020 prijavili na razpis za ponudnika študentske prehrane, “podražile vse surovine, energija in stroški dela, samo surovine so se v zadnjih dveh letih podražile od 30 pa tudi do 90 odstotkov in več,” je dejala direktorica odvisne družbe Žito Maloprodaja Vladka Dirnbek. Dodala je: “Ker smo kljub vsemu želeli študentom omogočiti prehrano, smo, zavestno, v letu 2022 delali z minimalnim zaslužkom, pri nekaterih menijih tudi brez zaslužka. Tako smo ob napovedani dodatni rasti že omenjenih cen surovin in ostalih stroškov morali v korekcijo cen,” je komentirala njihovo nedavno podražitev.

Žiga Živulović jr./BOBO

McDonald’s, med študenti prav tako priljubljen zaradi ugodne cene – za dva evra so študentje namreč lahko izbiralo med 15 različnimi glavnimi jedmi s prilogo, zraven pa prejeli tudi mešano solato s prelivom, sadje, 2,5 decilitra vode in sladico (jabolčno pito ali sladoled s prelivom) –, za študentski meni po novem računa tri evre.

Kot so v podjetju McDonald’s pojasnili za N1, so, kakor v Žitu, tudi njihovi dobavitelji dvigali cene. Krompirček se je denimo podražil za 50 odstotkov, govedina in piščančje meso pa za med 40 in 50 odstotki, podražile so se tudi ostale surovine in embalaža. V novem razpisnem obdobju so bili zato ceno študentskega kosila prisiljeni uskladiti s podražitvijo surovin in energentov ter novimi razpisnimi pogoji. Kljub manjši podražitvi pa še vedno izpostavljajo “zelo ugodno ceno”, saj bi za zgoraj omenjen tri evre vreden študentski obrok v redni prodaji odšteli med osem in 11 evrov.

N1

Poslovalnica McDonald’s na Čopovi ulici v središču Ljubljane od letos ne omogoča več plačevanja s študentskimi boni, se je pa na razpis uspešno prijavila nova poslovalnica na Cankarjevi cesti.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.