in

Spoznajte ruske disidente, ki živijo nočno moro, iz katere se ni mogoče zbuditi

Od začetka ruske vojne v Ukrajini je minilo že več kot deset mesecev in prav nič ne kaže na to, da bi sprti strani kmalu odložili orožje. Življenja Ukrajincev so se obrnila na glavo, del države je zaradi vojne porušen, soočajo pa se še z drugimi krutimi posledicami vojne. Zahodni del sveta je zaradi vojne proti Rusiji sprožil obsežen paket sankcij, da bi tamkajšnjim oblastem s predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu, kar se da otežili življenja. Čeprav bi Rusija rada svetu pokazala, da Rusi podpirajo Putinovo vojno v Ukrajini, pa je realnost za številne Ruse, ki vojni nasprotujejo, povsem drugačna.

24. februar 2022 je za Andreja Soldatova in njegove prijatelje pomenil konec Rusije, kot so jo poznali. V zgodnjih urah tega dne je ruski predsednik Vladimir Putin sporočil, da je ukazal ruskim vojaškim enotam vstop v Ukrajino. “Kar naenkrat je bilo vse, v kar smo še verjeli, popolnoma ogroženo,” je za CNN povedal Soldatov, ruski preiskovalni novinar, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu v Londonu.

Življenje v Rusiji je bilo za disidente, neodvisne novinarje in vse, ki so nasprotovali Putinovemu režimu, že več let vse težje, vendar pa so imeli ljudje po besedah Soldatova, še vedno nekaj upanja. Vojna je vse to spremenila, je dejal.

“Življenje pod Putinovim režimom je bilo grozno, bilo je zelo daleč od ideje demokracije, vendar so še vedno obstajale nekatere uveljavljene institucije, ki smo jih imeli skoraj za samoumevne, da bodo obstajale ne glede na vse. Kar naenkrat pa je vse propadlo,” je dejal Soldatov in opozoril na skoraj popolno izkoreninjenje neodvisnih medijev, civilne družbe in organizacij, ki so se zavzemale za človekove pravice.

Olga, takšno ime ji je nadel CNN zaradi varovanja zasebnosti, še vedno živi v Moskvi. 24. februar opisuje kot točko brez vrnitve. “Življenje se je spremenilo v nočno moro, iz katere se je nemogoče zbuditi. Neprestano berem novice o protestih, na katerih je več varnostnih sil kot protestnikov,” je prek ponudnika šifriranega sporočanja povedala novinarjem CNN ter opisala svoje občutke sramu in brezupa. “Naša država je agresor. V našem imenu, v mojem imenu, se izvaja grozljiv pokol,” je dejala.

CNN se je zaradi varovanja osebnih podatkov in njene želje odločil, da njenega pravega imena ne bo objavil, saj obstaja tveganje za njeno osebno varnost. Če bi s tujimi novinarji govorila o svoji udeležbi na protestih – in pri tem morda uporabila besedo “vojna” namesto izraza “posebna vojaška operacija”, ki ga je odobril Kremelj – ji grozi aretacija in morebitna dolgoletna zaporna kazen.

Čeprav ruski državni mediji ustvarjajo vtis, da vsi v Rusiji podpirajo vojno in Vladimirja Putina, so številni liberalnejši, bolj izobraženi in razgledani državljani zgroženi nad dogajanjem in nasiljem, ki ga je Rusija povzročila Ukrajini.

Ker režim v državi postaja vse bolj represiven in zatira vse morebitne znake opozicije, so možnosti tistih, ki se s potezami Kremlja ne strinjajo, zelo omejene.

Več sto tisoč Rusov je zapustilo državo. Nekateri iz načelnih razlogov ali zaradi tega, ker jim grozi pregon, drugi zato, da bi se izognili sankcijam, ki jih je proti Rusiji uvedel Zahod, ali tveganju, da bodo morda vpoklicani v rusko vojsko. Po podatkih organizacij za zaščito človekovih pravic, je bilo v Rusiji pridržanih na tisoče ljudi.

Mnogi so se bili prisiljeni umakniti iz javnega življenja ali pa so izgubili službo, potem ko se je več sto tujih podjetij umaknilo iz Rusije in so bile zaprte številne lokalne in tuje nevladne organizacije ter skupine, ki organizirajo kampanje.

REUTERS

Zatiranje nasprotovanja in protestnikov v državi je bilo brutalno. Po podatkih OVD-info, neodvisnega ruskega medijskega projekta o človekovih pravicah, je bilo v Rusiji zaradi protestov proti vojni pridržanih več kot 19.400 ljudi. Vsak teden pa je na podlagi novega zakona, ki prepoveduje širjenje “lažnih” informacij o ruski invaziji, preganjanih več deset ljudi.

Moskovsko sodišče je v začetku decembra ob sklicevanju na ta zakon na več kot osem let zapora obsodilo kremeljskega kritika Iljo Jašina, ker je spregovoril o domnevnem pobijanju ukrajinskih civilistov s strani ruske vojske v ukrajinskem mestu Buča blizu Kijeva. Kremelj je zanikal kakršnokoli vpletenost v množične poboje, hkrati pa je ponovil neutemeljene trditve, da so slike trupel civilistov ponarejene.

CNN se je s Soldatovom pogovarjal na dan, ko je v Londonu prejel pismo ruskih oblasti, v katerem so podrobno opisane kazenske obtožbe proti njemu.

Jašin je tako kot še več sto drugih Rusov obtožen širjenja lažnih informacij o ruski vojski in organih pregona. Zaradi tega je bil na ruskem seznamu iskanih oseb. Jašin obtožbe zanika in trdi, da je zgolj poročal o resničnih dejanjih ruske vlade pred in med invazijo na Ukrajino.

Ruska oblast je od začetka vojne v državi uničila vse, kar je ostalo od svobodnega tiska in medijev. Zahodne publikacije, in spletna mesta družbenih medijev so bila na spletu blokirana, zato so se Rusi, ki iščejo alternativo uradni propagandi, morali podati v spletno podzemlje s pomočjo virtualnih zasebnih omrežij (VPN), ki s šifriranjem internetnega prometa omogočajo prosto brskanje po spletu. Podatki podjetja Sensortower, ki se ukvarja z raziskavami trga aplikacij, kažejo, da je bilo osem najboljših aplikacij VPN v Rusiji letos prenesenih skoraj v 80-milijonkrat, kljub prizadevanju Kremlja, da bi zatrla njihovo uporabo.

Prijateljev ni več

Zaradi zatiranja oblasti je bilo veliko ljudi prisiljenih k razmisleku o svoji prihodnosti v Rusiji. Po uradnih statističnih podatkih, ki jih je objavila ruska vlada, je v prvih desetih mesecih leta 2022 Rusijo zapustilo več kot pol milijona ljudi – to je dvakrat več kot v celotnem letu 2021.

Resnično število bi lahko bilo še mnogo večje, saj naj bi mnogi iz države odšli nezakonito.

Prav tako ni jasno, koliko ljudi je iz države odšlo zaradi političnih razlogov, vendar je po podatkih agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR) v prvih šestih mesecih leta skoraj 50.000 ruskih državljanov zaprosilo za azil v drugih državah. To je več kot letno število v zadnjih 20 letih.

Ameriška mejna patrulja je med oktobrom 2021 in septembrom 2022 zabeležila 36.271 srečanj z ruskimi državljani. V to število so vključene osebe, ki so jih obmejne patrulje prijele ali izgnale, in je precej višje od števila, zabeleženih v prejšnjih dveh letih (13.240 in 5.946).

Neprofitna organizacija “OK Russians”, ki pomaga ruskim državljanom pri begu pred pregonom oblasti, trdi, da so po njihovih raziskavah tisti, ki odhajajo v tujino, v povprečju mlajši in bolj izobraženi kot splošna ruska javnost.

“Če gledamo skozi prizmo moskovske liberalne inteligence, seveda govorim samo o ljudeh, ki jih poznam, bi rekel, da jih jih je odšlo okoli 70 odstotkov. To so novinarji, ljudje z univerz, umetniki, ljudje, ki imajo v Moskvi društva in fundacije – ki so jih zaprli,” je dejal Soldatov.

Protesti v Moskvi
REUTERS

Število tistih, ki so zapustili Rusijo, zbledi v primerjavi z več kot 4,8 milijona Ukrajincev, ki so se zaradi vojne v Evropi registrirali kot begunci. A odliv večinoma izobraženih Rusov iz države ima vseeno velik vpliv na rusko družbo.

“Če država izgublja izobraženi del prebivalstva srednjega razreda, je to pomembno za gospodarske možnosti in tudi morebitno politično obnovo države,” meni Kristine Berzina, poznavalka razmer v Rusiji, ki deluje v neprofitni organizaciji German Marshall Fund v Združenih državah Amerike. Kot primerjavo z odhajanjem številnih Rusov iz države je navedla primer odhoda liberalnih in izobraženih Irancev po revoluciji v državi leta 1979.

“Ni treba imeti popolnoma radikaliziranega prebivalstva, da bi lahko radikalni režim užival podporo v državi,” je še dejala.

Občutek groze

Marija ima v Moskvi le še enega prijatelja, vsi ostali so po odločitvi Vladimirja Putina o začetku invazije na Ukrajino, pobegnili iz države. “Vsi so odšli v začetku marca,” je povedala in dodala: “Niso mogli živeti v državi, ki je začela vojno.”

“Vsem, ki nasprotujejo vojni, je bilo življenje preprosto uničeno,” je dejala za CNN. “Ne smemo se pritoževati, ker nam bo takoj nekdo rekel – seveda upravičeno – da zdaj Rusi nikogar ne zanimamo. Ukrajinci so tisti, ki najbolj trpijo in so trpeli. Seveda so Ukrajinci zdaj v veliko slabših razmerah kot Rusi, toda to še ne pomeni, da je z nami vse v redu.”

Tudi Marija je CNN prosila, da zaradi njene osebne varnosti ne objavi njenega polnega imena ali podatkov o njenem delodajalcu. Nevladna organizacija, za katero dela Marija, je zaradi nedavno razširjenega ruskega zakona o tujih agentih, označena za tujo agentko, zaradi česar ji grozi pregon.

Marija je odločena ostati v Rusiji, čeprav so vsi njeni prijatelji odšli. Odšel je tudi njen sin. Njena ostarela mati ne more in niti niče potovati v tujino, Marija pa je ne želi zapustiti. “Če bi vedela z gotovostjo, da meje ne bodo zaprte in da bi lahko kadarkoli prišla, če bi mama potrebovala mojo pomoč, bi verjetno lažje odšla. Vendar me je strah, ker vem, da se lahko vsak trenutek situacija spremeni,” je povedala za CNN.

Še vedno meni, da je njeno delo pomembno, vendar je upanje na boljšo prihodnost že zbledelo. Podobno kot Olga je tudi ona svoje življenje opisala kot nenehni krog panike, groze, sramu in lastnih dvomov.

“Neprestano si raztrgan na koščke: Ali sem kriva? Ali nisem naredila dovolj? Ali bi lahko naredila kaj drugače ali ne in kako naj ravnam sedaj?” se je spraševala. “Nobenih možnosti ni. Odrasla sem in nisem imela ravno razčiščenega vsega svojega življenja, a na splošno sem razumela, kaj se bo zgodilo potem. Zdaj nihče ničesar ne razume. Ljudje ne razumejo niti tega, kaj se jim bo zgodilo jutri.”

Moskva
PROFIMEDIA

Andrej Soldatov se je začel spraševati tudi o svoji identiteti. “Stvari, ki so bile globoko zasidrane v naši zavesti, kot je recimo spomin na drugo svetovno vojno, so postale povsem ogrožene,” je dejal, misleč na Putinovo neutemeljeno trditev, da ruske sile “denacificirajo” Ukrajino.

“Del ruske nacionalne identitete je, da je ruska vojska pomagala zmagati v vojni proti Hitlerjevi Nemčiji, zdaj pa se počutim popolnoma narobe, ker je to sporočilo uporabil Putin. Začneš dvomiti o zgodovini,” je dejal in dodal, da ga je ugoden odziv nekaterih delov ruske družbe na invazijo v Ukrajini spodbudil k raziskovanju predvojne retorike v Nemčiji.

Govorjenje o Rusih kot o “nas” se mu zdi napačno, ker se globoko ni strinjal z dejanji Rusije, vendar pa se mu je hkrati zdelo, da tudi beseda “Rusi” ni prava. “Ker sem seveda Rus, sem tudi delno odgovoren za to, kar se dogaja in se pred tem ne želim skrivati.”

Marija, ki je po izobrazbi zgodovinarka, se že več let udeležuje protivladnih protestov, samo sebe pa opisuje kot liberalko, ki močno nasprotuje Putinu, nekdanjemu agentu obveščevalne službe KGB. “Vedno sem trdila, da naše države ne bi smela voditi oseba iz KGB, ker je preveč globoko zakoreninjena z grozotami, smrtmi in vsem ostalim,” je dejala.

Putin
PROFIMEDIA

Povedala je, da je ob izbruhu vojne začutila strah pri udeležbi na protestih, in ko je postalo preveč nevarni, je prenehala. Dejala je, da sama ne vidi scenarija, po katerem bi lahko režim v Rusiji kmalu padel, in poudarila, da so vsi opozicijski voditelji “v zaporu, ali pa so bili ubiti”.

Kristine Berzina je dejala, da pričakovanja nekaterih na Zahodu, da “ko ljudje začutijo, da njihovi voditelji delajo narobe, da se bo na ulicah takoj sprožil val protestov in pozivov k spremembi vlade, ki bo dejansko imel učinek”, ne odražajo resničnega življenja v Rusiji.

“Putinov režim je opravil zelo dobro delo, da je izrinil ali zaprl vse izvedljive alternative, ki so bolj demokratične, na drugi strani pa je ljudi strah iti na ulice, če pot v prihodnost ni jasno začrtana,” je dejala.

Olga, ki se v Moskvi redno udeležuje protestov proti vojni, je prav tako izgubila upanje. “Skoraj vsi opozicijski voditelji so v zaporu. Tam so tudi vsi oblikovalci javnega mnenja. Ljudje imajo ogromen potencial za politično delovanje, vendar nimajo voditelja in baze moči,” je dejala in dodala, da se civilisti ne morejo braniti proti oboroženi policiji, nacionalni gardi in drugim varnostnim silam.

“Ljudje iz demokratičnih držav verjetno težko razumejo realnost življenja v močni avtokraciji,” je dejala za CNN in dodala: “Gre za grozljiv občutek lastne nepomembnosti in nemoči pred velikanskim strojem smrti in norosti.”

Avtorica članka je novinarka CNN  

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.