in

Smučišča v Alpah brez snega: kmalu bodo lahko smučali le še zelo bogati

Evropa je v novo leto vstopila s temperaturnimi rekordi, ki povzročajo velikanske težave smučarskim centrom v Alpah. Mnoga smučišča v Franciji in Švici so morala kmalu po začetku sezone ustaviti naprave, saj so ostali brez snega, visoke temperature pa jim onemogočajo, da bi pobočja zasnežili z umetnim snegom. S pomanjkanjem snežne odeje in (pre)visokimi temperaturami se spopadajo tudi slovenska smučišča.

Smučarska središča po Evropi, predvsem tista nižje ležeča, kažejo podobo, ki jo običajno pričakujemo na začetku pomladi: zelena pobočja, majhne zaplate snega in mirujoče žičniške naprave.

V sedmih evropskih državah so med novoletnimi prazniki zabeležili rekordne temperature, v Franciji pa so bili primorani zaradi pomanjkanja snega zapreti skoraj polovico smučišč, vključno z vsaj desetimi v francoskih Pirenejih in desetinami v regiji Isère v francoskih Alpah. Temperature v Franciji so bile ob koncu leta najvišje v zadnjih 25 letih.

V smučarskem letovišču Chamonixu so snežni topovi ugasnjeni, saj imajo težave s pomanjkanjem vode.

Eno zadnjih zaprtih smučarskih središč je bil Axe 3 Domaines, blizu francoske meje z Andoro, ki so ga v soboto zaprli po samo nekaj tednih, poroča britanski Sky News.

Tekma v Švici izključno na umetnem snegu

V Švicarskem Adelbodnu so se do zadnjega borili, da jim je uspelo pripraviti progo za tekmo svetovnega pokala, pa čeprav smučišče leži na nadmorski višini 2.000 metrov. Na koncu so dobili zelo luč s strani Mednarodne smučarske zveze (Fis), pri tem pa so potrebovali izdatno pomoč snežnih topov, piše BBC. Celotno progo so pripravili izključno z umetnim snegom.

Tudi švicarsko letovišče Splügen -Tambo, ki leži na 1.480 metrov nadmorske višine, je v začetku tega tedna sporočilo, da bo “do nadaljnjega zaprto”. V Švici so nekatera letovišča celo odprla poletne kolesarske poti in se niti niso trudila, da bi uredili smučarske proge.

Direktor žičnic Splügen Hacher Bernet je švicarskim novinarjem s snežno kepo v rokah razlagal, zakaj so se odločili za zaprtje. S strmine je pobral kepo snega in jo pokazal zbranim novinarjem – namesto belega puhastega prahu je imel v roko mokro brozgo.

“Preveč je moker, kot bi bila pomlad. Za smučanje mora sneg držati skupaj, v tem pa je enostavno preveč vode,” je dejal.

Najvišja letovišča za zdaj ostajajo odprta, vendar s pomočjo snežnih. Pri tem porabijo ogromne količine vode, kar bi lahko predstavljalo težave, saj je Švica to zimo skrbno varuje vodo, da bi lahko proizvedla dovolj hidroenergije za nadomestitev pomanjkanja plina, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini.

Na smučiščih v okolici avstrijskega Salzburga so v novo smučarsko sezono vstopili z velikimi obeti, saj je prva večja snežna pošiljka padla že konec novembra, vendar so morali mnogi konec decembra, po le enem mesecu, ustaviti žičnice.

PROFIMEDIA

Vedno bolj se bodo morali zanašati na umetno zasneževanje

Podnebni strokovnjaki sicer že več let opozarjajo, da smučišča, ki ležijo nižje od 1.000 metrov nadmorske višine, zaradi segrevanja ozračja dolgoročno ne bodo več sposobna obratovati.

Nova študija Univerze v Baslu kaže, da se bodo morala višja letovišča za preživetje vedno bolj zanašati na umetno zasneževanje, kar bo povečalo porabo vode za do 80 odstotkov, poroča BBC. Ob tem pa mora biti za umetno zasneževanja tudi primerno nizka temperatura zraka.

Študija napoveduje tudi močno povišanje stroškov smučanja, saj turistična središča prehajajo na vse dražje in umetne načine ohranjanja svojih pobočij. Do konca stoletja se bojijo, da bo smučanje, če bo sploh še šport, omejeno na zelo bogate. Številna smučarska središča zato vse večjo pozornost namenjajo poletni sezoni. Smučarske karte so se pred letošnjo sezono dvignile v povprečju za okrog 20 odstotkov.

V smučarskih središčih po dveh letih slabe sezone, ki ji je botrovala epidemija covida-19, zaradi letošnjih težav z visokimi temperaturami znova vlada veliko zaskrbljenosti. Letos so mnogi računali, da bo smučarska sezona znova podobna tistim pred epidemijo, vendar jim je letos na začetku sezona zagodlo pretoplo vreme.

Malo snega tudi na slovenskih smučiščih

Visokim temperaturam ob koncu decembra in v začetku leta 2023 se niso izognila niti slovenska smučišča. Na večini imajo trenutno zelo tanko snežno odejo – okrog 30 centimetrov snega. Izjema je le Kanin, kjer imajo 125 centimetrov snega in kjer so izključno odvisni od naravnega snega.

Po prvem mesecu, odkar so zagnali naprave, so sicer na slovenskih smučiščih zadovoljni. V Kranjski Gori so ob koncu lanskega leta ocenili, da se je število smučarjev znova približalo predkoronskim časom.

S pomanjkanjem snega se spopadajo tudi drugi po Balkanu. Eden od Sarajevčanov je na vrhu Bjelašnice, namesto da bi smučal, na žaru obračal čevapčiče.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.