in

Selektivna dejstva premierja Janše in finančnega ministrstva

Premier Janša in finančno ministrstvo poudarjata, da je sodiščem in varuhu človekovih pravic v lani sprejetem proračunu za leto 2022 in v predlogu proračuna za leto 2023 namenjenih prav toliko sredstev, kot so predlagali. Temu v sodstvu in v uradu varuha sploh ne oporekajo. Izpostavljajo pa predlog sprememb proračuna za leto 2022, ki jim prinaša manj denarja, kot je bilo prevideno oziroma dogovorjeno z ministrstvom za finance. “Gre za enostransko nižanje sredstev s strani vlade, ki je nesprejemljivo, saj resno ogroža poslovanje sodišč v prihodnjem letu,” vztrajajo na vrhovnem sodišču.

Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je ob torkovi predaji letnega poročila predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču poudaril, da je vlada enostransko in brez obrazložitve zmanjšala v proračunu že odobrena in določena sredstva za delovanje sodnega sistema za leti 2022 in 2023. Prav tako so to, da je prišlo do znižanja predlaganih oziroma dogovorjenih proračunskih sredstev za leto 2022 za N1 potrdili na ustavnem sodišču in pri varuhu človekovih pravic. Ob tem je bilo mogoče slišati tudi navedbe, da gre za vladno sankcioniranje sodnega sistema oziroma za pritisk na delovanje neodvisnih institucij.

DZ, igor zorčič

Nasprotno je premier Janez Janša na Twitterju zapisal, da navedbe sodne veje oblasti in varuha o proračunskih rezih ne držijo, njegov državni sekretar Vinko Gorenak pa je vrhovno sodišče celo obtožil, da laže. “Proračun za leto 2022 je bil sprejet lani in je za vsa sodišča, varuhe itd. upošteval njihove predloge. Brez rezov. Za 2023 je vlada v predlogu proračuna, ki ga obravnava državni zbor, prav tako v celoti upoštevala njihov predlog,” je navedel Janša. Podoben odgovor smo prejeli z ministrstva za finance. “Pri pripravi sprememb državnega proračuna za leto 2022 so bili upoštevani vsi predlogi neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so jih načrtovali v lani sprejetem proračunu za leto 2022.” so zapisali.

Janša se je izognil predlogu sprememb proračuna za leto 2022, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi in na katerega se nanašajo kritike iz sodniških vrst in varuha človekovih pravic. Ta vladni predlog namreč znižuje višino sredstev, ki jih sodiščem namenja veljavni, lani sprejeti proračun za prihodnje leto. Na ustavnem sodišču in sodnem svetu ter v uradu varuha človekovih pravic pa predlogu sprememb očitajo, da ne vsebuje zvišanja sredstev, za katerega so zaprosili oziroma se s finančnim ministrstvom dogovorili.

Ministrstvo za finance v svojem kratkem odzivu, ki smo ga navedli zgoraj, ta predlog sprememb proračuna za 2022 sicer omenja, se je pa izognilo vprašanjem, ki izhajajo iz kritik, ki jih navajamo.

Vladimir Horvat
Foto : N1

“Informacija o znižanju sredstev za sodstvo drži. Gre za enostransko nižanje sredstev s strani vlade, ki je nesprejemljivo, saj resno ogroža poslovanje sodišč v prihodnjem letu,” vztrajajo na vrhovnem sodišču. Pojasnili so, da je vlada junija z razrezom po predlagateljih finančnih načrtov za vrhovno sodišče predvidela integralna sredstva za leto 2022 v višini nekaj več kot 198 milijonov evrov. “Konec septembra pa je vlada na seji enostransko znižala integralna sredstva za leto 2022, in sicer v višini 1,2 odstotka oziroma za nekaj manj kot 2,4 milijona evrov,” so poudarili.

Zakaj bi sodstvo nujno potrebovalo več denarja

Ob tem so utemeljili, zakaj bi junija predvidena višja sredstva  sodstvo nujno potrebovalo. Kot enega od razlogov so navedli spremembo pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki velja od oktobra letos in bo v letu 2022 prinesla dodatno finančno obremenitev v višini okoli 770.000 evrov.

Dodatne finančne posledice v višini dobrih treh milijonov evrov naj bi sodiščem po navedbah vrhovnega sodišča v letu 2022 prinesla novela zakona o odvetništvu, ki bo predvidoma začela veljati z začetkom prihodnjega leta. “Glede na povedano na vrhovnem sodišču višino primanjkljaja za redno delo sodišč v prihodnjem letu ocenjujemo na približno 6,2 milijona evrov,” so navedli. Izpostavili so še povečanje števila nerešenih zadev, ki so posledica zmanjšanega obsega dela na sodiščih v zadnjih dveh letih zaradi epidemije covida-19, kar da  že danes pomeni podaljševanje sodnih postopkov in bo bistveno vplivalo na uspešne kazalnike poslovanja sodstva v zadnjih letih. “Zato bomo državnemu zboru  predlagali, da za leto 2022 v proračunu zagotovi dodatna sredstva za 30 strokovnih sodelavcev v višini 855.000 evrov. S temi zaposlitvami bi znižali število nerešenih zadev na najbolj kritičnih področjih,” so povedali na vrhovnem sodišču.

Peter Svetina
Foto : Borut Zivulovic /Bobo

V uradu varuha človekovih pravic Petra Svetine so za N1 včeraj pojasnili, da je v predlogu sprememb proračuna za prihodnje leto za delovanje varuha predviden enak znesek, kot je bil v lani sprejetem proračunu za leto 2022 (3,6 milijona evrov), čeprav so se z ministrstvom za finance maja letos dogovorili za dodatnih 439.820 evrov. Ta denar so nameravali porabiti za vzpostavitev novega informacijskega sistema za urejanje dokumentarnega gradiva ter za nakup prostorov za potrebe Centra za človekove pravice. “Kljub zmanjšanju sredstev, namenjenih investicijam, delovanje varuha ne bo okrnjeno, a varuh ocenjuje, da je to ponoven pritisk vlade na delovanje neodvisnih inštitucij,” so še poudarili v uradu varuha.

Na ustavnem sodišču pa so za N1 navedli, da v primerjavi s prejšnjimi leti za ustavno sodišče sicer ni predvideno znižanje sredstev, prišlo pa je do znižanja oziroma zavrnitve sredstev, ki jih je za leto 2022 ustavno sodišče predvidelo za dodatne prostore. Gre za sredstva v višini 949.796 evrov.

“Izostanek teh sredstev pomeni, da bo US do nadaljnjega moralo še naprej delovati v dosedanjih prostorskih in posledično kadrovskih okvirih, kar bo seveda lahko imelo učinek na učinkovitost poslovanja,” je poudaril direktor službe za splošne in finančne zadeve na ustavnem sodišču Ivan Biščak.