in

Schengensko območje je zaradi migracij že več let v krizi, zadnji udarec mu je zadala pandemija

Foto: EPA

Zeleno luč za vstop Hrvaške v schengensko območje so 8. decembra na zasedanju v Bruslju prižgali notranji ministri držav Evropske unije. A čeprav je Evropska komisija novembra ocenila, da pogoje za vstop izpolnjujeta tudi Romunija in Bolgarija, sta ti državi, ki sta v schengenski čakalnici od leta 2011, tudi tokrat ostali brez podpore.

Vstopu Bolgarije zaradi korupcije in organiziranega kriminala nasprotuje Nizozemska, a če bi bili v Haagu ob določenih pogojih pripravljeni popustiti, ostaja neomajna Avstrija, ki je zaradi povečanja migracij proti vstopu tako Bolgarije kot Romunije.

Schengenski sistem po mnenju avstrijskih oblasti ne deluje, zato bi bila njegova širitev, dokler ne bodo pomanjkljivosti pri varovanju zunanjih meja odpravljene, napaka.

“Nemčija je vzpostavila nadzor na meji z Avstrijo, nato smo mi vzpostavili nadzor na meji s Slovenijo in z Madžarsko, Nemčija ima nadzor tudi na meji s Češko, Češka pa s Slovaško. Jasno je, da imamo velik problem, in dokler ne bo rešen, ne moremo govoriti o širitvi,” je bil jasen avstrijski kancler Karl Nehammer.

Na predlogu prenove pravil se nabira prah

Schengensko območje je zaradi migracij in terorizma že več let v resni krizi, zadnji udarec mu je zadala pandemija novega koronavirusa, ko so države v paniki zapirale meje, pretrgale dobavne verige in ogrozile prost pretok ljudi in blaga na notranjem trgu.

Evropska komisija je zato decembra 2021 predlagala prenovo schengenskih pravil, po kateri bi bila uvedba notranjega mejnega nadzora skrajni ukrep, okrepili bi tudi policijsko sodelovanje in ciljno usmerjen policijski nadzor, a na predlogu se za zdaj zgolj nabira prah.

Državne meje so v domeni držav članic, in ne Bruslja, in dokler bo notranjepolitična retorika predvsem pri migracijah prevladovala pred skupno rešitvijo, tudi soglasja o nadaljnji širitvi schengena ne bo.