admin
Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar želi Boštjana Lindava na položaju generalnega direktorja policije s polnim mandatom, a mu je vlada zgolj podaljšala vedejevstvo. Razlog naj bi bilo nasprotovanje premierja Roberta Goloba. V njegovih krogih Lindavu in s tem posredno tudi Tatjani Bobnar očitajo, da nista “očistila” policije. Viri N1 na notranjem ministrstvu pa pravijo: Mi se revanšizma ne gremo. Ali se lahko zgodi, da se bo premier odločil za zamenjavo notranje ministrice?
Notranja ministrica Tatjana Bobnar je na današnji seji vlade prejela zaušnico. Njen kandidat za generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je bil na to mesto ponovno imenovan zgolj kot vršilec dolžnosti za pol leta. Bobnar je sicer Lindava, ki so ga v mandatu Janševe vlade s čela kriminalistične policije umaknili v Tacen, po navedbah na MNZ že prejšnji teden predlagala v imenovanje za polni mandat, a njen predlog ni bil uvrščen na dnevni red seje vlade. Iz tega je mogoče sklepati, da mu je nasprotoval premier Robert Golob. Da policija ne bi ostala brez vodstva, je nato Bobnar predlagala, da se Lindavu vedejevstvo podaljša. Prav vztrajanje Bobnar pri imenovanju Lindava pa je po besedah naših virov eden glavnih razlogov za naraščanje napetosti med notranjo ministrico in premierjem Golobom.
Na vprašanja o tem niti na notranjem ministrstvu niti v kabinetu predsednika vlade niso želeli odgovoriti. Po informacijah N1 pa v Golobovih krogih Lindavu in posredno Tatjani Bobnar očitajo predvsem, da nista uresničila pričakovanj o “očiščenju” policije po mandatu Janševe vlade. Tako so po besedah nekaterih naših virov iz vrst vladajoče stranke na visokih položajih v policiji ostali pomembni kadri nekdanjega generalnega direktorja policije Antona Olaja, ki ga je izbral bivši notranji minister Aleš Hojs. Nekateri izmed teh kadrov naj bi v času prejšnje vlade sodelovali pri sprejemanju odločitev, kako bo policija ravnala s protestniki. Posledica njihovega obstanka na pomembnih mestih naj bi po oceni nekaterih naših sogovornikov bilo tudi to, da iz policije uhajajo informacije.
Nasprotno pa naši viri na MNZ pravijo, da so se znotraj policije zgodile številne kadrovske menjave oziroma da je bilo teh med vsemi resorji največ prav na notranjem ministrstvu. Ob tem poudarjajo, da so se menjave zgodile, če so zanje obstajali zakonski razlogi: če torej zaposleni niso izpolnjevali pogojev oziroma niso strokovno in korektno opravljali svojega dela. Kot dodajajo naši sogovorniki iz vrst MNZ, pa ključ za menjave ni bila pripadnost posamezni politični opciji in se, poudarjajo, niso zatekali k revanšizmu. Po teh navedbah naj tako ministrica kot Lindav ne bi dopustila vmešavanja politike v delo policije.
Neimenovanje Lindava v polni mandat je po navedbah Dnevnika že druga poteza Golobove vlade proti vrhu notranjega ministrstva in policije. Prva je bila Golobovo vztrajanje pri oblikovanju skupine za varovanje, ki deluje neposredno pod okriljem generalnega sekretariata vlade in ne v okviru policijskega centra za varovanje in zaščito. Današnja zaušnica Bobnar pa naj bi bila še toliko bolj očitna, ker naj Golob ne bi imel pomislekov ob predlogu obrambnega ministra Marjana Šarca in je vlada sedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Andreja Feferja imenovala v polni mandat.
Ker bo zaradi na referendumu potrjenega zakona o vladi potrebna reorganizacija vlade, se odpira vprašanje, ali bi lahko premier Golob ob tem predlagal tudi zamenjavo ministrice Bobnar. Po naših informacijah sta sicer Golob in Bobnar glede nadaljnjega sodelovanja na željo notranje ministrice spregovorila prejšnji teden. Kaj sta se dogovorila, ne razkrivata.
Večina naših sogovornikov meni, da vsaj za zdaj zamenjave notranje ministrice ne bo. Nekateri ocenjujejo tudi, da ji je premier s tem, ko ni privolil v imenovanje Lindava v polni mandat, dal jasno vedeti, da je njena usoda lahko negotova, če ne bo “očiščenja” policije in če se ta ne bo lotila preiskovanja protestov, na katerih je policija v času Janševe vlade “zaplinila” Ljubljano.
Drugi pa pravijo, da bi bila morebitna premierjeva odločitev o zamenjavi notranje ministrice videti neverodostojno, saj jo je koalicija – na čelu z Gibanjem Svoboda – ob nedavni interpelaciji odločno branila ter ji ob tem priznavala strokovnost in ji izrekala spoštovanje. V koalicijskih vrstah niti ocen, da je Tatjana Bobnar dobra notranja ministrica, ne manjka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.