in

Prejemki večji, kreditna sposobnost manjša: koliko mora zdaj ostati na računu?

Skupaj z napovedanim dvigom minimalne plače se bo letos zvišal tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na računu, po plačilu mesečnega obroka. Ob zapisanem bo do kredita v novem letu upravičenih še manj komitentov slovenskih bank, kot jih je bilo do zdaj.

Začelo se je leto reform, prva sprememba pa bo zaživela že v januarju. Še ta mesec bo namreč minister za delo Luka Mesec predstavil, za koliko se bo zvišala minimalna plača, ki bo nato izplačana februarja. Neto minimalna plača se bo, po napovedih ministra, povečala za 100 evrov, s čimer bi presegla 800 evrov. Neuradno bo neto minimalna plača znašala 874,31 evra, medtem ko naj bi se bruto znesek minimalne plače predvidoma gibal nad 1.200 evri.

Omenjena sprememba bo vplivala tudi na kreditno sposobnost komitentov slovenskih bank, kajti od višine minimalne plače je odvisen znesek, ki mora posamezniku ostati na računu, potem ko poplača mesečni obrok kredita. To sledi sklepu slovenske centralne banke, po katerem mora posameznik po plačilu obroka razpolagati še z mesečnim ostankom v višini 76 odstotkov minimalne plače.

Trenutna minimalna plača znaša 1.074,43 evra, kar pomeni, da mora kreditojemalcu po plačanem mesečnem obroku kredita ostati še 816,57 evra. Po neuradnih informacijah in ob upoštevanju napovedi ministra se bo bruto minimalna plača predvidoma gibala nad 1.200 evri, nov zahtevani ostanek na koncu meseca pa bi v tem primeru po novem znašal okoli 912 evrov.

Zapisano pa velja zgolj za posameznike brez otrok. Zahtevani ostanek po plačilu mesečnega obroka je namreč višji za tiste, ki vzdržujejo družinskega člana. Na primer, par z enim otrokom mora po plačilu mesečnega obroka kredita imeti na računu še dodatnih 248,92 evra. Po trenutni zakonodaji skupen ostanek za družino z enim otrokom torej znaša 1.065,49 evra, medtem ko bi po novem moralo na računu ostati okoli 1.160 evrov.

Ob zapisanem bo do kredita v novem letu upravičenih še manj komitentov slovenskih bank, kot jih je bilo do zdaj.

Nedostopno slovensko povprečje

Na kreditno sposobnost vpliva tudi dogajanje na nepremičninskem trgu, kjer so se cene stanovanj v zadnjih letih strgale z verige in postale nedostopne za številne Slovence.

Po podatkih geodetske uprave (Gurs) je v prvem polletju 2022 srednja cena rabljenega stanovanja v Sloveniji znašala 2.350 evrov na kvadratni meter. V istem obdobju je uporabna površina pri največ prodanih stanovanj zajemala 52 kvadratnih metrov, stanovanja so bila v povprečju zgrajena leta 1974. Na podlagi teh podatkov lahko ugotovimo, da je povprečna cena največkrat prodanega stanovanja znašala 122.200 evrov.

Če bi želeli kupiti zgoraj omenjeno stanovanje, bi po naših izračunih mesečni obrok kredita, ki bi ga odplačevali 25 let, danes znašal okoli 700 evrov z nespremenljivo in 650 evrov s spremenljivo obrestno mero.

Za upravičenost do takšnega kredita mora neto plača posameznika, ki odplačuje obroke, znašati vsaj 1.517 evrov oziroma 1.167 evrov, če obroke kredita sorazmerno odplačuje par. Ob tem je vredno omeniti, da povprečna neto plača znaša 1.317,60 evra, kar torej ne zadošča za samostojni nakup povprečne nepremičnine v Sloveniji, še manj kreditno sposobne so družine z otroki, ki iščejo večje nepremičnine.

Posameznik z minimalno plačo tako rekoč kreditno nesposoben

Spomnimo, da je zgoraj opisani makrobonitetni ukrep, ki prebivalstvu omejuje dostop do potrošniških oziroma stanovanjskih posojil, leta 2019 uvedla Banka Slovenije, potem ko so zaznali povečanje makroekonomskih tveganj. Ukrepe so lani nekoliko omilili, še vedno pa komercialne banke poudarjajo, da trenutne razmere močno vplivajo na kreditno sposobnost potencialnih kreditojemalcev.

Pri Združenju bank Slovenije izpostavljajo, da se posameznik, ki prejema minimalno plačo, tako rekoč v banki oziroma hranilnici ne more zadolžiti, hkrati pa dodajajo, da se za vsak nadaljnji evro dohodka nad minimalno plačo lahko za plačilo letnega obroka uporabi le 0,5 evra – ob upoštevanju, da razmerje med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe znaša 50 odstotkov. “Zato bo dvig minimalne plače ob predpostavki, da se ostale plače ne bodo dvignile, znižal kreditno sposobnost tistim skupinam prebivalstva, ki ne prejemajo minimalne plače,” napovedujejo pri združenju.

Podrobnih izračunov o vplivu dviga minimalne plače na kreditno sposobnost pri združenju bank sicer niso izvedli, saj znesek nove minimalne plače še ni znan. “Ko bo znan nov znesek minimalne plače, bomo opravili izračune kreditne sposobnosti po novem in vas z njimi seznanili,” so jasni.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in predsednica ECB Christine Lagarde. Foto: Borut Živulović/Bobo

Banka Slovenije: Spremljamo razvoj tveganj

Zakonska določila o spremembi minimalne plače že vplivajo na kreditno sposobnost kreditojemalcev in bodo vplivala tudi v prihodnje. Sogovorec, zaposlen v bančnem sektorju, pravi, da to z vidika bank pomeni manjše možnosti za odobravanje kreditov, hkrati se veča nezadovoljstvo kreditojemalcev, ki bodo oddali vlogo za kredit in zaradi navedenih sprememb morda zavrnjeni. Banke so sklep slovenske centralne banke že večkrat komentirale in imele na omejitve kreditiranja številne pripombe, vendar naj njihova stališča ne bi bila pretirano upoštevana.

“Tako se dogaja, da so prejemki večji, kreditna sposobnost pa je manjša in manjša dostopnost populacije do kreditov, kar je nelogično in težko razumljivo,” je za N1 še povedal sogovornik.

Na Banki Slovenije medtem pravijo, da spremljajo razvoj tveganj v bančnem sistemu, temu ustrezno pa prilagajajo svojo makrobonitetno politiko in makrobonitetne instrumente. Na vprašanje, kakšno je trenutno stališče za leto 2023 ter ali se načrtuje krepitev oziroma sproščanje omejitev, slovenski regulator odgovarja: “Redno spremljamo in ocenjujemo tudi učinke že uvedenih makrobonitetnih ukrepov. Nadaljnja krepitev oziroma morebitna sprostitev makrobonitetnih omejitev je tako odvisna od razvoja tveganj v bančnem sistemu in ocene učinkov uvedenih makrobonitetnih instrumentov.”

Banke lahko nekoliko odstopajo od omejitev

Medtem na Novi Ljubljanski banki (NLB) spomnijo, da na izračun kreditne sposobnosti vpliva več dejavnikov, med katerimi navajajo povprečje prilivov kreditojemalca v preteklih dvanajstih mesecih in že omenjeno, upoštevanje 76 odstotkov bruto minimalne plače, ki mora kreditojemalcu ostati, ob upoštevanju stroška za vzdrževane družinske člane.

“Zneski se usklajujejo letno, skladno z zakonom o minimalni plači oziroma z zakonom o socialnovarstvenih prejemkih, in morajo kreditojemalcu ostati po sklenitvi kredita. Zneski za leto 2023 še niso znani, drži pa, da se zaradi navedenih sprememb in ob upoštevanju sklepa Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah pri kreditiranju prebivalstva potencialnemu kreditojemalcu lahko spremeni kreditna sposobnost. Vpliv na končni izračun ima tudi cenovna politika banke – torej višina obrestne mere,” razmere opišejo pri NLB.

Stolpnica NLB
Zaradi navedenih sprememb in ob upoštevanju sklepa Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah se pri kreditiranju prebivalstva potencialnemu kreditojemalcu lahko spremeni kreditna sposobnost, pravijo na NLB. Foto: Denis Sadiković/N1

Pri največji banki v Sloveniji izpostavljajo tudi, da so krediti odvisni od posameznih primerov, v tem smislu pa trdijo, da svetovalci za osebne finance v njihovih poslovalnicah “analizirajo obstoječe stanje zainteresirane stranke, izračunajo najboljšo situacijo in predlagajo možne smeri za dosego cilja”.

Ob zapisanem je vredno omeniti, da je Banka Slovenije lani poleti kreditiranje prebivalstva nekoliko omilila. Julija so namreč začele veljati dopolnitve makrobonitetnih omejitev, kjer se pri 10 odstotkih novih kreditnih pogodb dovoljuje tudi poseg v minimalno plačo oziroma neupoštevanje vzdrževanih družinskih članov.

Na NLB glede odobritve kreditov poudarjajo še, da na področju stanovanjskih posojil zaznavajo zelo majhen delež slabih posojil. “Kreditojemalci so dosledni plačniki, saj jim lasten dom, ki so si ga ustvarili tudi s pomočjo kredita, res veliko pomeni. Poleg preudarne politike kreditiranja je banka vzpostavila tudi sistem, s katerim že v zelo zgodnji fazi zaznamo komitente, ki se soočajo s težavami, ter jim omogočamo prestrukturiranje njihovih obveznosti,” zaključijo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.