in

Pot do političnega kadrovanja v policiji še lažja

Velikemu delu policijskih direktorjev – med njimi direktorjema uniformirane in kriminalistične policije, direktorjem policijskih uprav in komandirjem policijskih postaj – je z današnjo uveljavitvijo novele zakona o organiziranosti in delu policije položaj prenehal. Izbirni postopek za ta mesta mora steči v treh mesecih. Gre za nadaljnjo politizacijo policije, ocenjujejo v opozicijskih vrstah.

Danes je začela veljati novela zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki jo je predlagala vlada. Zanjo je na oktobrski seji glasovalo 46 poslancev iz vrst koalicije in njenih podpornikov, poslanci strank KUL in nepovezane poslanske skupine so ji odločno nasprotovali. Kot sporno so izpostavljali zlasti možnost ministra za notranje zadeve, da bo usmerjal policijsko preiskavo, in politično podrejanje NPU.

Policija

Spremembe prinašajo tudi prenehanje položaja številnim vodilnim v policiji, med njimi direktorju uprave uniformirane policije, direktorju uprave kriminalistične policije, direktorju uprave za policijske specialnosti … Prav tako je položaj z današnjim dnem prenehal vsem osmim direktorjem policijskih uprav in 110 komandirjem policijskih postaj. Vsi ti bodo delo na dosedanjih položajih sicer nadaljevali, najkasneje v treh mesecih pa se mora začeti izbirni postopek za omenjena direktorska in komandirska mesta, ki pa bodo v prihodnje trajala le pet let z možnostjo enkratne ponovitve.

Ob tem ne manjka ocen, da so si vladajoči s takšno spremembo zakona še razširili možnosti kadrovanja po političnem kriteriju. Tako je mogoče pričakovati, da bodo ponovno izbrani tisti, ki so notranjemu ministru in generalnemu direktorju policije všečni, ter da strokovnost ne bo v ospredju.

“Možnost kadrovske čistke in nastavljanje najzvestejših političnih kadrov se širita na vse vodilne položaje v policiji. Ti položaji se bodo zasedali brez uporabe pravil, ki veljajo v celotni javni upravi. Glavno besedo bo imel generalni direktor policije, torej tisti, ki ga nastavi minister,” je v parlamentarni obravnavi zakona izpostavila poslanka Levice Nataša Sukič.  

Na spornost omenjenih določb je opozoril tudi poslanec SD Predrag Baković, ki je bil pred preselitvijo v politične vode policijski inšpektor. Dejal je, da bodo direktorji in komandirji na dan, ko bo zakon začel veljati, “v milosti ali nemilosti subjektivne ocene morda vodje, morda njegovega neposredno nadrejenega”.

Boštjan Lindav

Notranji minister Aleš Hojs je Bakoviću odgovoril, da ima sam težave s tem, če je nekdo predolgo komandir ene in iste policijske postaje. “Če je nekdo 10 let komandir na neki policijski postaji, je to za tisto lokalno okolje dovolj. Če je dober, naj gre drugam in naj bo drugje 10 let komandir,” je dejal Hojs. Dodal je še, da je v policiji preveč skušnjav, da bi lahko nekdo isti položaj zasedal 20 let.

Poslanec LMŠ Rudi Medved je Hojsu odgovoril, da se ne bojijo za usodo komandirjev policijskih postaj ali pa za usodo direktorjev policijskih uprav. “Sam pa imam izkušnje s katerim od komandirjev, ki je že več let na tem položaju, a policijska postaja deluje dobro.”

Tudi vodja nepovezane poslanske skupine Janja Sluga je ocenila, da so omenjene spremembe zakona namenjene temu, da se bo kadrovski strankarski vrtiljak za najvišja mesta v policiji lahko vrtel z višjo hitrostjo.