in

Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič: “Kje in kako sem postal kapitalist?”

“Kot predsednik SBC, kot garažni podjetnik iz Šmarce in kot državljan Republike Slovenije iskreno prosim za pojasnilo, kje in kako sem postal kapitalist in zakaj mislite, da razmišljam preveč kapitalistično,” v javnem pismu predsednici državnega zbora piše Joc Pečečnik. S pismom odgovarja na njene besede v intervjuju za Siol, v katerem je predsednica državnega zbora med drugim dejala, da upam, da bodo “gospod Pečečnik in njemu podobni začeli razmišljati manj kapitalistično.”

Joc Pečečnik, poslovnež in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), je pred koncem leta, ob robu podelitve zlatega ključa SBC bivšemu predsedniku Borutu Pahorju ocenil, da bo leto 2023 “katastrofalno leto,” ki bo prineslo zelo težke razmere za podjetništvo.

“Če bomo imeli tak odnos, kot ga trenutno kaže vlada, da je v bistvu podjetnik edina molzna krava, potem nisem prav optimističen,” je dejal Pečečnik in izrazil upanje, da bo vlada Roberta Goloba začela razmišljati “malo manj socialistično ter da se bo usmerila v pomoč podjetjem.”

Na te Pečečnikove besede se je v novoletnem intervjuju za Siol odzvala podpredsednica Gibanja Svoboda in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Žiga Živulovič jr./BOBO

“Upam, da bodo gospod Pečečnik in njemu podobni začeli razmišljati malo manj kapitalistično”

Predsednica državnega zbora je dejala, da sta podjetništvo in gospodarstvo sicer zelo pomembna, a da je treba najprej poskrbeti za socialno varnost ljudi, ki se srečujejo z veliko stiskami in težavami tudi na plečih podjetnikov in gospodarstvenikov, ki si ustvarjajo dobiček.

Preberite še: Napoved IMF: Težko bo, kar tretjina svetovnega gospodarstva bo letos v recesiji 

“Upam, da bodo gospod Pečečnik in njemu podobni začeli razmišljati malo manj kapitalistično, da bodo začeli razmišljati o tem, da ni pomemben samo kapital. Podjetništvo in gospodarstvo sta izjemno pomembna, ampak v tem okviru so najpomembnejši ljudje. Najprej je treba poskrbeti za njihovo socialno varnost. Samo socialno varni ljudje so lahko produktivni, zadovoljni, delajo dobro in ustvarjajo dodano vrednost. Delo ni več le  produkcijsko sredstvo, s katerim podjetniki in gospodarstveniki ustvarjajo dobiček, delo so ljudje, z vsemi svojimi težavami, tesnobo, družinskimi težavami in podobno. Bi pa ob tem omenila, da je država sprejela zakon o pomoči gospodarstvu, vreden 1,2 milijarde evrov,” je v intervjuju Pečečniku odgovorila predsednica državnega zbora.

Urška Klakočar Zupančič
Luka Dakskobler/BOBO

Zdaj je Urški Klakočar Zupančič Joc Pečenik odgovoril v javnem pismu. Prosi jo za pojasnila: “Povedali ste, da razmišljam preveč kapitalistično. Ne razumem, kaj ste želeli s tem povedati. Zato vas kot predsednik SBC, kot garažni podjetnik iz Šmarce in kot državljan Republike Slovenije iskreno prosim za pojasnilo, kje in kako sem postal kapitalist in zakaj mislite, da razmišljam preveč kapitalistično?”

Pečečnik: “Naj vam uspe”

Pečečnik nadaljuje, da vladi želi, da bi jim uspelo uveljaviti vse spremembe, ki bodo koristne. “Osebno si zares želim, da bi vam to uspelo. Slovenija si ne more privoščiti še ene vlade, ki se bo ravno naučila politične obrti, potem pa bo izginila z obzorja,” je zapisal in dodal, da si v Klubu slovenskih podjetnikov želijo dialoga.

Preberite še: Leto 2023 bo v Sloveniji leto reform. Katerih in kaj nas čaka? 

“Podjetniki ustvarjamo delovna mesta in prispevamo zajeten del davkov v  državno blagajno,” piše Pečečnik in poudarja, da se podjetniki zelo dobro zavedajo, kako pomembni so pogoji dela za njihove zaposlene, odnosi na delovnem mestu in zadovoljstvo zaposlenih.

Predsednico državnega zbora tudi poziva, naj država manj obremeni plače zaposlenih, ker da bo tako pomembno pomagala tako podjetnikom na eni strani kot poskrbela za socialno varnost na drugi. Dodaja, da imajo podjetniki “kar veliko idej, kako povečati plače in zvišati prihodke države ne da bi ob tem dodatno obremenjevali gospodarstvo.”

“Na žalost pa ugotavljam, da so mnogi zaposleni zaradi pavšalnih izjav o podjetnikih prepričani, da so prispevki in dajatve strošek delodajalca. Kar pa ni res, to so plače zaposlenih in njihovi stroški. Država je zakonsko poskrbela, da smo podjetniki zavezani razdeliti in v skladu z zakonom nakazovati prispevke zaposlenih državnim institucijam. Pri višjih plačah za visoko kvalificirane zaposlene ostane na računu zaposlenega le dobra tretjina tistega, kar delodajalec plača zaposlenim,” trdi Pečečnik in doda, da si v podjetništvu “namesto pavšalnih populističnih izjav” želijo tvornega dialoga in iskanja rešitev.

Dodaja še, da brez najboljših kadrov Slovenija izgublja visoko tehnološko znanje, brez katerega se naša država ne more obdržati v globalni tekmi.

Joc Pečečnik
Žiga Živulović jr./BOBO

Po Pečečnikovem mnenju se politika ne ukvarja dovolj s sistematizacijo delovnih nalog in projektov, ob tem pa opozarja na visoko število zaposlitev v javnem sektorju: “V zadnjih desetih letih se je v javnem sektorju ob vsej digitalizaciji dodatno zaposlilo več kot 20.000 ljudi. Se vam zdi to utemeljeno? Vtis je, da država ne ravna gospodarno, da pretirano in nekontrolirano zaposluje in da nima nadzora nad racionalnostjo porabe.”

Zavdam se, še dodaja Pečenik, “da mora biti vsakomur, ki prispeva v državni proračun, omogočeno dostojno življenje, tistim, ki dela niso sposobni, pa je treba pomagati. Socialne mehanizme, ki to omogočajo, podpiramo, špekulantom, ki neupravičeno izkoriščajo socialne mehanizme, je treba to preprečiti,” je še v javnem pismu predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič zapisal Joc Pečečnik.

.Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.