Nov tehnološki korak v nogometu – polavtomatski ofsajd

“Ali je bil ofsajd ali ne?”

Vprašanje, ki je že sto let stalnica v bolj ali manj žgočih polemikah ob lepi igri. Ob tem se je redno ponavljajo vprašanje, kaj sploh je prepovedani položaj v nogometu?

Ali sploh poznate pravilo o ofsajdu?

V uradnih in za ves svet enotnih pravilih nogometne igre, ki jih določa Ifab, se v zadnji različici na strani 98 odkriva poglavje: Pravilo 11 – Ofsajd.

V uradnih pravilih nogometne igre piše:

OFSAJD POLOŽAJ

Nahajanje v ofsajd položaju samo po sebi ni kršitev. Igralec je v ofsajd položaju, če:

• je bližje nasprotnikovi prečni črti kot žoga in predzadnji nasprotni igralec.
  Igralec ni v ofsajd položaju, če:
• se nahaja na svoji polovici igrišča ali
• je v višini s predzadnjim nasprotnim igralcem ali
• je v višini z zadnjima dvema nasprotnima igralcema.

KRŠITEV (OFSAJD)
Igralec v ofsajd položaju je kaznovan le, če je bil v trenutku, ko se je žoge dotaknil ali z njo igral eden izmed soigralcev, po mišljenju sodnika vključen v aktivno igro z:

• vplivom na igro ali
• vplivom na nasprotnika ali
• pridobitvijo prednosti z nahajanjem v tem položaju.

Prvi popravek pravil vezan na ofsajd

Dejansko gre za vprašanje, ki je delilo že očete temeljnih pravil nogometne igre leta 1863. Prvi popravek prvotnih pravil, ki so sprožile nesluten razvoj nogometa, ki je osvojil ves svet, se je leta 1866 nanašal ravno na točnejšo določitev ofsajda. Takrat se je določilo pravilo treh igralcev – nasprotnikov med napadalcem in nasprotnim golom.

Škoti dosegli pravilo dveh igralcev

Po desetletjih poskusov in prepričevanje se je leta 1925 pravilo na vztrajanje Škotov vendarle spremenilo v sedanjo različnico z dvema igralcema. Angleška nogometna zveza je prisluhnila argumentom severnih sosedov in opravilo testno tekmo, kjer je v 1. polčasu veljal ofsajd pravilo v zadnjih 40 metrih igrišča, v 2. polčasu pa škotska različica s pravilom dveh nasprotnikov med napadalcem in nasprotnim golom.

Prednost novega pravila naj bi bilo zmanjšanje števila prekinitev, zmanjšanje sodniških napak in izboljšanje igre kot spektakelskega športa. Najbolj proti spremembi so bili sodniki, a na zasedanju Ifaba je jasna večina sprejela spremembo. Posledica: izjemno povečanje števila zadetkov: s 1848 golov v angleškem nogometnem ligaškem sistemu na kar 4.700 zadetkov!

VAR prinesel spremembo, a hkrati izpostavila težavo ofsajda

Vseeno je debata o (ne)ofsajdu postala rdeča nit nogometne folklore in (ne)zaupanja v sodnike. Sledilo je 93 let debat in prerekanj ali je bil ali ni bil prepovedani položaj ob golu. Nato je z mundialom 2018 v Rusiji dokončno prišel VAR – video pomožnik sodnik. Nekateri so vpili preVARa, drugi so bili navdušeni, da je tudi v nogometu mogoč pregled najbolj ključnih in pogosto spornih trenutkov, tudi če je gol padel res iz ofsajda ali ne.

Collina: Področje ofsajda se lahko izboljša

A ravno premlevanje in preučevanje ter risanje črt, potem ko je gol že padel, je sprožalo v zadnjih štirih letih največ nasprotovanj in negodovanj. Največ ravno z zelenic in tribun. Kakšen je že smisel nogometa? Doseganje golov. In če moraš velikokrat trepetati ali bo videoposnetek razveljavil gol, ki so ga igralci in navijači že proslavili, je v nasprotju s poslanstvom in spektaklom živega spremljanja nogometa.

“VAR je imel zelo pozitivni vpliv na nogomet doslej. Lahko rečemo, da se je število velikih napak dramatično zmanjšalo. A še vedno so področja, kjer se lahko stvari izboljšajo. Ofsajd je eno izmed njih,” je sloviti nogometni sodnik Pierluigi Collina obrazložil nujo po novem tehnološkem pripomočku v nogometu, ki se bo pridružil tehnologiji golove črte (Ifab dovolil leta 2012, od 2014 na SP-ju) in VAR-u (Ifabova zelena luč leta 2016 in SP 2018).

Avtomatiziran sistem, a odloča sodnik

Konec marca je Svetovna nogometna zveza (Fifa) potrdila, da bo nogomet napravil nov tehnološki korak. Collina in trener Arsene Wenger sta napovedala preizkus tako imenovanega polavtomatskega ofsajda.

Gre za avtomatiziran sistem kamer, ki dodatnemu pomožnemu sodniku v videosobi grafično sproti riše črte in morebitne prepovedane položaje, a na koncu še vedno sodnik odloči ali gre za ofsajd ali ne in to skorajda v realnem času, zato polavtomatski sistem določanja ofsajda.

Preizkus na Arabskem pokalu v Katarju

Po laboratorijskih testih in neuradnih preizkusih na nekaterih tekmah različnih tekmovanj, najprej na lanskem klubskem mundialu, nato pa tudi v Angliji, Španiji in Nemčiji, so se pri Fifi odločili, da bo pravi tekmovalni poskusni zajček Arabski pokal, ki ga trenutno (30. november – 18. december) gosti Katar kot generalko za svetovno prvenstvo, ki se bo v tej bajno bogati zalivski državi odvijal natanko čez leto dni. Če se bo preizkus polavtomatskega določanja ofsajda obnesel, se pričakuje najavo, da bo tretji tehnološki pripomoček v nogometu v akciji tudi na SP-ju 2022.

Na v začetku omenjeni uvodni tekmi Arabskega pokala med Tunizijo in Mavretanijo se je prvič uradno uporabil nov pripomoček in kljub kar 17 minutam sodniškega dodatka, ni bilo preverjanje ofsajda krivo niti za sekundo dodatka. Na naslednjih tekmah je sicer parkrat prišlo do naknadnega preverjanja glavnega sodnika in posvetovanja z VAR-om glede prepovedanega položaja, a Fifa opozarja, da nenazadnje o ofsajdu sodnike na zelenici še vedno opozarja človek – namensko določeni sodnik pomočnik, ki preučuje le ofsajde.

Ducat kamer uprtih v okončine vseh 22 igralcev na terenu

Kako polavtomatski sistem določanja ofsajda sploh deluje? Tehnologija je zasnovana na sledenju okončinam in sodnikom v sobi za VAR lahko poda informacijo, še preden glavni sodnik na zelenici odloči v posamičnem primeru prepovedanega položaja.

“Pod streho imamo nameščenih 10 do 12 kamer. Podatki iz posnetkov bodo takoj posredovani naprej. Mesto zadnjega stika z žogo ob podaji in linije za prepovedani položaj bodo takoj pri nosilcih televizijskega prenosa za potrebe posnetkov,” je sistem opisal direktor Fifinega oddelka za nogometno tehnologijo in inovacije Johannes Holzmüller.

“Upravljavec posnetkov lahko te podatke takoj posreduje sobi za VAR, kjer bodo lahko potrdili ali ovrgli informacijo o prepovedanem položaju,” je še dodal Holzmüller.

Še vedno na koncu odloča glavni sodnik

“Tehnologija je zelo pomembna in koristna tako za priprave na tekmo kot samo dogajanje na njej, še sploh, ko gre za sprejemanje pomembnih odločitev. Pravilo prepovedanega položaja sicer nikoli ne bo enoznačno, še vedno ima odločitev v rokah glavni sodnik, ki bo presodil vpletenost igralcev ob incidentu,” je poudarja nekdanji odlični sodnik Collina.

Uefa je med minulim evropskim prvenstvom pri VAR-u uporabljala dodatnega sodnika, ki je bil zadolžen samo za ofsajde, a pri tem je šlo še vedno za zakasnelo preverjanje. Po Euru 2020 so pri Evropski nogometni zvezi zatrjevali, da pri prepovedanih položajih na celotnem turnirju ni bilo prav nobene napake. Še vedno pa so se trošile minute, na stadionih pa je bila negotovost pri gledalcih in igralcih.

Odprava z zamikom razveljavljenih golov

Fifa je prepričana, da je polavtomatski sistem določanja ofsajda bližnja prihodnost nogometa, ker:

• odprava kasneje dosojenih ofsajdov
• skoraj takojšnje odločitve med samo igro
• konec velike večine dvomov o veljavnosti golov

Končno spet prav veselje strelcev?

“Ali bo novi polavtomatski sistem res odpravil dosojanje prepovedanih položajev z zamikom po ogledu videoposnetkov? Odgovor na to bi moral biti, zagotovo da,” je prepričan David Elleray, tehnični direktor zakonodajalcev nogometne igre pri Ifabu. “Odpraviti bi moral negotovost navijačev, ki je zdaj prisotna. Ali je bil strelec v igri ali prepovedanem položaju? Ali lahko slavim? Ali je res gol?”

Vsekakor velja biti pozoren na Arabski pokal in kako se odvijajo tekme, ravno v luči preizkušanje nove tehnološke pridobitve v nogometu. Mogoče se bo res obnesla, kot to oglašuje Fifa, in bo to na mundialu v Katarju čez leto dni res nova velika novost, ki jo bodo potem posvojile vsa najmočnejša nogometna tekmovanja.