in

Notranji ministri EU: Hrvaška pripravljena na vstop v schengen

Notranji ministri EU so danes v Bruslju sklenili, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen. Sprejetje sklepov o tem je nujen korak na poti do končne odločitve o novi širitvi schengenskega prostora. Kdaj jo bodo članice sprejele, za zdaj ni znano. Minister Aleš Hojs verjame, da bodo naslednji koraki sledili razmeroma hitro.

Cres

“Notranji ministri so sklenili, da je Hrvaška izpolnila pogoje, potrebne za izvajanje vseh delov schengenskega zakonika,” je najprej po Twitterju sporočilo slovensko predsedstvo. To so sicer ministri tudi zapisali v sklepe.

Aleš Hojs, ki je kot predsedujoči tej sestavi Sveta EU vodil zasedanje, je nato na novinarski konferenci izpostavil, da so ministri ugotovili pripravljenost Hrvaške na vstop v schengensko območje. S to soglasno podporo je po njegovih besedah uspelo nekaj, kar se je pred začetkom slovenskega predsedovanja zdelo morda nemogoče.

Ta pomembni dosežek je sicer zgolj prvi korak pri vstopanju Hrvaške v schengensko območje, je izpostavil slovenski minister. Ob tem je poudaril tudi, da verjame, da bodo naslednji sledili razmeroma hitro ter da bo tudi meja med Slovenijo in Hrvaško v bližnji prihodnosti padla.

Hojs je že ob prihodu na zasedanje izrazil optimizem, da bodo ministri danes v Bruslju sprejeli sklepe glede pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen. Zadržke, ki pa naj bi bili le postopkovne narave, sta imeli na koncu po neuradnih informacijah le še Nizozemska in Švedska, a sta jih danes umaknili.

Pripravljenost Hrvaške potrdili soglasno

Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je danes po zasedanju izpostavila, da je soglasno sprejetje sklepov o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen resnično velik dosežek. Evropska komisija je oceno, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, sicer sprejela oktobra 2019. Današnje sprejetje sklepov je bil naslednji nujen korak na poti do končne odločitve.

Naslednji korak je sklep Sveta, torej članic unije, z okvirnim datumom vstopa, ki se sprejema z navadno večino. Nato mora mnenje o tem podati Evropski parlament, sledi nekaj mesecev za posvetovanje. Potem članice potrdijo svoj sklep in tako sprejmejo končno odločitev, za kar je potrebno soglasje.

Kdaj bo sledila končna odločitev, še ni znano

Kdaj bodo članice sprejele končno odločitev, za zdaj ni znano. Bolgarija in Romunija kljub pozitivni oceni komisije čakata na ta korak že zelo dolgo. Njun vstop je bil sprva predviden marca 2011, vendar sta tedaj Nemčija in Francija temu odločno nasprotovali, češ da morata državi prej pokazati zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Prihodnost schengna

Razplet je povezan tudi z reformo schengenskega območja. Komisija bo predlog za prenovo schengenskega zakonika predstavila prihodnji teden. Veliko bo odvisno od naslednjega, francoskega predsedstva. Francija je bila doslej med bolj zadržanimi članicami, ko je šlo za vprašanje širitev schengenskega območja.

V schengnu naj ne bi bilo sistematičnega nadzora na notranjih mejah, a migracije, terorizem in pandemija covida-19 postavljajo pod vprašaj eno od štirih temeljnih svoboščin unije, prosto gibanje. Unija se trudi schengen prenoviti in s tem zagotoviti njegovo preživetje.

V schengenskem prostoru je sedaj 26 držav. Med njimi je 22 članic EU – zunaj so Irska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper – ter štiri nečlanice – Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.