in

Ni bila igrača, ampak izčrpan “maratonski” pingvin

Prebivalce naselja Birdlings Flat ob obali Nove Zelandije je presenetil nadvse zanimiv gost z daljne Antarktike. Pingvin, ki se je na poti očitno izgubil, je prepotoval več kot tri tisoč kilometrov.

Adelijskega pingvina, ki so ga domačini novozelandskega naselja Birdlings Flat ljubkovalno preimenovali Pingu, je ob obali našel domačin Harry Singh. Ta je najprej mislil, da gre za mehko igračo. “Najprej sem mislil, da gre za igračo. Ko pa je pingvin nenadoma premaknil glavo, sem ugotovil, da gre za resnično žival,” je za BBC pojasnil Singh. Iz posnetka, ki ga je najditelj objavil na svojem Facebooku, je videti, da je žival izgubljena in sama.

“Eno uro se ni premaknil in videti je bil izčrpan,” je povedal. Singh je nato poklical lokalno službo, ki se ukvarja z reševanjem pingvinov, saj ga je skrbelo, da bi žival pobegnila v vodo in bi postala tarča plenilcev. “Tega pa nisem želel,” je dodal.

Singhu je uspelo vzpostaviti stik s Thomasom Strackom, ki se že desetletje ukvarja z rehabilitacijo pingvinov na južnem otoku Nove Zelandije. Ta je bil nadvse presenečen, ko je ugotovil, da gre za adelijskega pingvina – vrsto, ki živi izključno na Antarktičnem polotoku in je od mesta najdbe Pinga oddaljen več kot tri tisoč kilometrov.

Skrb vzbujajoč trend

Žival so reševalne službe rešile še isti večer. Pingu so opravili krvne teste, ti so pokazali rahlo podhranjenost in dehidracijo. Od takrat mu dajejo tekočino in ga hranijo s pomočjo cevke za hranjenje. Ko si žival opomore, jo bodo izpustili na varno plažo na polotoku Banks, kjer ni psov.

Foto : PROFIMEDIA

Najdba Pinguja na območju novozelandskih plaž je tako šele tretja takšna v zgodovini – pred tem so adelijskega pingvina tam srečali le dvakrat, in sicer leta 1993 in 1962. In čeprav gre za redek dogodek, bi bilo lahko takšnih v prihodnje več, opozarjajo strokovnjaki.

Če bomo zabeležili letne prihode adelijskih pingvinov, bi bil to skrb vzbujajoč znak oceanskih  sprememb, je za The Guardian povedal profesor zoologije na univerzi Otago Philip Seddon. “Več študij nam bo omogočilo boljše razumevanje, kam pingvini gredo, se premikajo, kaj počnejo, kakšni so populacijski trendi. Raziskave pa nam bodo povedale tudi nekaj o zdravju tega ekosistema na splošno,” je še dejal profesor.