admin
Predstavniki vlade in sindikatov zdravstva in socialnega varstva so danes parafirali dogovor o dvigu plač. Koliko se bo to poznalo medicinski sestri, koliko zaposlenim v domovih za starejše, bo to res ustavilo množične odhode in vsaj malo omililo kadrovsko stisko sredi največje zdravstvene krize? In kako privabiti nove kadre? V tokratni oddaji N1 STUDIO je voditelj Miha Orešnik gostil Ireno Ilešič Čujovič iz sindikata zdravstva in socialnega varstva in Janeza Ciglerja Kralja, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki sta sporazum tudi parafirala.
Reprezentativna sindikata zdravstva in socialnega varstva ter vlada so danes parafirali dogovor o nujnih ukrepih na področju plač. Predvidoma še v tem tednu sledil podpis dogovora in obeh aneksov k področnima kolektivnima pogodbama, ki po ocenah 35.000 zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu prinaša višje plače. To pomeni, da lahko del zaposlenih višji znesek na plačilni listi pričakuje že z novembrsko plačo.
Višje plačilo se bo najbolj poznalo medicinskim sestram
Kot je v oddaji N1 STUDIO povedal Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo podpis sporazuma stekel v najkrajšem možnem času. “Višje plače bodo sledile od prvega dne po objavi v Uradnem listu,” je dejal minister. Irena Ilešič Čujovič iz sindikata zdravstva in socialnega varstva je potrdila, da če bo do podpisa prišlo še pred koncem tega tedna, bo že izplačilo novembrske plače višje. “Naše pričakovanje je, da bosta podpis in objava v Uradnem listu že v petek. To pomeni, da bodo od sobote dalje plače višje. Seveda bo potem novembrsko izplačilo delno še po starem, delno pa po novem izračunu,” je pojasnila.
Danes dosežen sporazum pravi, da bo dvig plač znašal od 4 do 24 odstotkov, kaj to v praksi pomeni in komu se bodo plače najbolj dvignile, pa Ilešič Čujovič v oddaji N1 STUDIO pojasnila, da se bo višje izplačilo najbolj poznalo pri plačah medicinskih sester. “Izhajali smo pravzaprav tudi iz kadrovske problematike medicinskih sester oziroma zdravstvene nege, tako v zdravstvu kot socialnem varstvu. V tem delu se plače najbolj povečujejo. Uspelo nam je izpogajati tudi dvig plač drugih plačnih skupin tako v zdravstvu kot socialnem varstvu. Naša argumentacija je bila, da zdravstvena nega ne more obstajati zgolj sama zase,” je dejala.
Dodala je še, da so v domovih starejših občanov zraven vključeni tudi zaposleni v socialni oskrbi in zaposleni v spremljajočih delovnih mestih, v plačni skupini J – v kuhinji, pralnici, v vzdrževanju in recepciji. “Na žalost smo se morali omejiti pri naboru delovnih mest. Nekatera delovna mesta smo bili primorani prestaviti v drugi krog pogajanj, ki bodo sledila v začetku naslednjega leta,” je še poudarila Ilešič Čujovič.
Srednja medicinska sestra bo prejela 191 evrov bruto, diplomirana pa 262 evrov bruto višje izplačilo
Na vprašanje, koliko več bo torej dobila medicinska sestra, ki dela na intenzivni negi, je Ilešič Čujovič pojasnila, da bodo medicinske sestre zaposlene v bolnišnicah prejele od tri do šest plačnih razredov višje plače. To v odstotkih pomeni od 12 do 24 odstotkov višje izplačilo. “Tiste na intenzivni negi in terapiji pa bodo prejele pet plačnih razredov oziroma 20 odstotkov višjo plačo,” je razložila.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cigler Kralj je v nadaljevanju bolj podrobno predstavil številke v praksi. Po besedah Cigler Kralja se bo izhodiščni plačni razred za srednjo medicinsko sestro, zaposleno v domu za starejše ali v socialnovarstvenem zavodu dvignil za 191 evrov, za diplomirano medicinsko sestro pa za približno 262 evrov bruto. “Za socialnovarstveni del, ki ga zastopam in v katerem je zaposlenih približno 12 tisoč ljudi – večinoma žensk –, je ta dvig ovrednoten na približno 37 milijonov evrov, za zdravstveno nego je še precej višji, ker ima ta sektor toliko več zaposlenih.
Grenak priokus pri doseženem dogovoru
Dejstvo pa sicer ostaja, da gre za najbolj ranljive skupine z nizkimi plačami. Zdravstveni kader je v preteklosti namreč že večkrat opozoril na razmere v zdravstvu. Pred časom je v oddaji N1 STUDIO Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege opozorila, da čeprav zaposleni v zdravstveni in babiški deli delajo več, kot je treba, se to ne pozna pri njihovem plačilu. Poudarila pa je, da to sicer ni edina težava, s katero se srečujejo. Kot je dodala, so zaradi pomanjkanja kadra pogoji dela slabši, kot so bili. “Ves čas opozarjamo še na vse ostale zadeve. Skoraj 90 odstotkov zaposlenih v zdravstveni in babiški negi je žensk. Tukaj gre tudi za vse pravice, ki izhajajo iz materinstva, težjih delovnih pogojev, triizmenskega dela … Seznam se daljša,” je bila jasna.
Ali je bil današnji podpis pospremljen z grenkim priokusom, je Irena Ilešič Čujovič iz sindikata zdravstva in socialnega varstva povedala, da je grenak priokus, če je, je samo zaradi tega, ker je to šele prvi korak in da je pred njimi še kar nekaj korakov, ki morajo slediti. Izpostavila je sprejem standardov in normativov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.
“Marsikdo ne ve, da v dveh tako pomembnih družbenih podsistemov sploh nimamo standardov in normativov. Obstajajo zgolj za zdravnike in zobozdravnike. V resnici niti ne vemo, koliko kadra potrebujemo za kakovostno izvajanje storitev. In v tem pravzaprav leži ključ za ureditev razmer v obeh podsistemih,” je povedala in hkrati dodala, da so pred njimi še koraki pogajanja za ostale poklicne profile v zdravstvu.
Kot je povedala Ilešič Čujovič, so morali tokrat iz dogovora izpustiti določen del zaposlenih, saj jim dviga plač ni uspelo uskladiti z vlado. “Vladna stran je ves čas poudarjala, in v tem delu smo se pravzaprav strinjali, da moramo izhajati iz kadrovske stiske, ki je predvsem v zdravstveni negi. Naše stališče je sicer bilo, da ni zgolj v zdravstveni negi, ampak tudi v drugih poklicih. Naša želja je bila, da naslovimo prav vse poklice v zdravstvu in socialnemu varstvu pa nam je ni uspelo izpogajati,” je dejala za N1. Ocenila je sicer, da jim je v tokratnih pogajanjih vseeno uspelo marsikaj. V tem delu je Ilešič Čujovič pohvalila korekten odnos vladne strani, ki jim je prisluhnila v navajanju strokovnih argumentov.
Pogajanja, ki so se začela sredi avgusta, so primarno potekala zaradi akutnega reševanja kadrovske problematike na področju zdravstvene nege in nekaterih pomanjkljivosti iz preteklih dogovorov. Ključna rešitev so spremembe uvrstitve delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu.