in

Ministrstvo za zdravje proti predlogu, da bi necepljeni plačevali zdravljenje

Potem ko je predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović dejala, da bi bila finančna participacija za hospitalizacijo necepljenega covidnega bolnika po njenem mnenju pravična rešitev, so se odzvali na ministrstvu za zdravje. Predlogu nasprotujejo, saj menijo, da bi povzročil nesorazmerne posledice v dostopnosti zdravstvenega varstva.

Da bi bila finančna participacija za hospitalizacijo necepljenega po njenem mnenju pravična rešitev, je pred dnevi dejala dr. Bojana Beovič, vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ, članica svetovalne skupine ministra za zdravje in predsednica Zdravniške zbornice. “O tem v skupini, ki svetuje ministru, nismo razpravljali. Povzela sem predloge različnih ljudi, ki se obračajo name. To je samo ideja, vsekakor bi morali o tem vprašanju doseči družbeni konsenz.”

Cepljenje Covid 19

Danes so na njen predlog odzvali na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar in zapisali, da “sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji temelji na načelih solidarnosti, neprofitnosti in socialne pravičnosti, predlog plačila zdravljenja necepljenih pa bi povzročil nesorazmerne posledice v dostopnosti zdravstvenega varstva”.

Zaradi covida več kot pol milijarde evrov

Stroški zaradi covida so na strani zdravstva od začetka pojava virusa do vključno novembra 2021 znašali več kot 548 milijonov evrov, so izračunali na ministrstvu, a ne glede na to predloga ne podpirajo. “Predlog posega tudi na področje socialne varnosti posameznikov, prav tako pa se poraja moralno etična dilema, ki lahko pod vprašaj postavi prostovoljno udeležbo posameznikov v vseh preventivnih javnozdravstvenih programih.”

Kot smo že poročali, vprašanje (do)plačila za necepljene proti covidu-19 odpira števila etična vprašanja. Bi morali po tej logiki kadilci sami plačati za zdravljenje pljučnega raka, predebeli, če jih zadene infarkt ali neprivezani za volanom za posledice prometne nesreče?

Strokovnjaki menijo, da imajo take spremembe lahko negativne posledice predvsem za finančno ranljivejši del prebivalstva. Po izkušnjah iz tujine se po uvedbi participacije oziroma doplačil ranljivejši iz strahu pred stroški redkeje odločajo za obisk zdravnika, posledice napredovane bolezni pa so zato lahko hujše.

“Vsekakor bi se do tega predloga v prvi vrsti morala opredeliti Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko,” so še zapisali na ministrstvu za zdravje.

Koliko stane zdravljenje covida-19?

Za zdravljenje covidnega bolnika Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bolnišnici plača 3.523 evrov, za zdravljenje na intenzivni negi 6.300 evrov (če bolnik ne potrebuje ventilatorja ali ga potrebuje manj kot 4 dni), za dolgotrajno uporabo ventilatorja pa 37.923 evrov.

Določena je tudi vrednost dodatka v višini 100 evrov za vse ostale hospitalizirane covidne paciente. Gre za bolnike, ki so primarno hospitalizirani zaradi drugih bolezni, a so okuženi s koronavirusom. Dodatek vključuje povečanje stroškov materiala in dela zaradi prilagojene obravnave bolnika (izolacija, dodatna varovalna oprema …). Cenik velja od 1. januarja 2021.

Poleg tega država neposredno iz proračuna krije stroške zdravil proti covidu-19, ki so jih razvili šele nedavno. Med njimi je Regeneron, ki pri necepljenih, ki so se okužili, učinkovito preprečuje težak potek bolezni. Cena zdravila ni javna, v ZDA pa stane odmerek za enega bolnika približno 2.000 evrov.