in

Mešane napovedi za nemško gospodarstvo, ki se spopada s pomanjkanjem delovne sile

Foto: Reuters

Kot napoveduje minister za gospodarstvo Robert Habeck, je država zagotovila energetsko oskrbo tudi brez ruskih energentov, a največja težava nemškega gospodarstva ostaja pomanjkanje kvalificirane delovne sile in visoki stroški energije.

Okrevanje nemškega gospodarstva po omejitvah zaradi pandemije je grobo presekala vojna v Ukrajini. Nemška vlada je na energetsko krizo – manko energentov in visoke cene – odreagirala sorazmerno hitro, predvsem pa velikodušno z 200 milijardno pomočjo podjetjem in gospodinjstvom, ki pa je po mnenju našega sogovornika, Stefana Koothsa, odgovornega za gospodarske napovedi na gospodarskem inštitutu v Kielu, ki tudi svetuje nemški vladi, preširoka in malo ciljno usmerjena. “To je preveč široko in s tem se podpira tudi zasebnike, ki te pomoči ne potrebujejo, kar pomeni, da se s tem povečuje kupna moč v delu zasebnega sektorja, kar sproža inflacijo. Morali bi biti bolj ciljno usmerjeni, da bi ostali v stabilnih vodah.”

Nemčiji se obeta obdobje stagnacije, gospodarska rast naj bi bila prihodnje leto, predvsem v drugi polovici višja, na letni ravni le 0,3-odstotna, leta 2024 pa le en odstotek višja in še za to bo morala nemška politika narediti veliko domačih nalog ocenjuje Kooths. “Predvsem je treba energetsko krizo drugače nasloviti, predvsem je treba okrepiti ponudbo, potrebujemo več virov energije kot doslej, to vključuje tudi dolgoročne pogodbe za terminale z utekočinjenim plinom, tudi jedrskih elektrarn ne bi smeli pustiti, da se zaprejo, ampak nasprotno, premisliti, da vseh 6 jedrskih elektrarn znova vključimo v omrežje.”

Podaljšanje roka jedrskim elektrarnam podpira tudi večina Nemcev. Na nemškem finančnem ministrstvu, ki ga vodi Christian Lindner iz liberalnih Svobodnih demokratov, pripravljajo strategijo za povečanje konkurenčnosti Nemčije, ki predvideva tudi podaljšanje obratovanja trem jedrskim elektrarnam, pa tudi davčne razbremenitve za podjetja, predlog, da bi prestavili zvišanje cen CO2 leta 2024 in odpravili prepoved t.i. frackinga, zadnjima dvema predlogoma Zeleni v vladi ne podpirajo. Obeti za prvo polovico leta 2023 niso dobri, a že v drugi polovici napovedujejo manj negotovosti, bistveno zvišanje plač in nižanje inflacije.