admin
“Dolgo smo razpravljali o tem od začetka slovenskega predsedovanja, o tem sem govoril z ministrom za pravosodje, premierjem. Me zelo veseli, da sta imenovana evropska delegirana tožilca v Sloveniji. To pomeni, da imamo delegirane tožilce v vseh sodelujočih državah članicah. Gre za imenovanje za pet let, to je odločil kolegij tožilcev. Vendar bomo še naprej spremljali razmere, tako kot v vseh drugih državah,” je povedal Reynders ob prihodu na ministrsko konferenco EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju.
Kasneje je na novinarski konferenci dejal, da je mogoče spremeniti pravila za predlaganje bodočih evropskih delegiranih tožilcev. Vendar o imenovanju odloča kolegij EPPO na podlagi nacionalnih predlogov. “Zdaj imamo evropska delegirana tožilca iz Slovenije za pet let, kot je odločil kolegij tožilcev v Luksemburgu,” je povedal.
Minister Dikaučič pa je na novinarsko vprašanje, ali je bila zgodba z imenovanjem Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca končana ali ne, odgovoril zgolj, da ima Slovenija oba evropska delegirana tožilca. “To je bistveno, za to smo si ves čas tudi prizadevali,” je dejal. “Kot sem že večkrat poudaril, je najpomembneje, da smo dosegli dogovor, da je Slovenija zdaj polnopravna, da sodeluje v evropskem javnem tožilstvu,” je minister odgovoril na vprašanje, ali obstaja kakšna možnost, da vlada spremeni zakonodajo in ju odpokliče. Glede spremembe zakona o državnem tožilstvu je medtem pojasnil, da predlog še ni bil uvrščen na dnevni red seje vlade. Kritike so tako po njegovih besedah preuranjene, saj gre zaenkrat zgolj za osnutek.
Po novem predlogu bi vlada odločala o imenih
Ministrstvo za pravosodje je namreč pretekli teden v vladni postopek vložilo predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi ministrstvu omogočilo, da bi samo predlagalo kandidate za evropske delegirane tožilce, tudi če se osebe niso prijavile na razpis, končno odločitev o imenih, ki so posredovana evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO), pa bi imela vlada in ne več državnotožilski svet. Z novelo naj bi tudi omogočili odpoklic obeh delegiranih tožilcev.
Glede ministrske konference EU-Zahodni Balkan za področje pravosodja je medtem minister Dikaučič povedal, da bodo govorili o štirih ključnih temah. To so vladavina prava, pravosodne reforme, izobraževanje v pravosodju in digitalizacija na področju pravosodja.
Pomen neodvisnosti sodnikov v državah Zahodnega Balkana
Evropski komisar za pravosodje je ob prihodu na ministrsko zasedanje poudaril tudi pomen neodvisnosti sodnikov v državah Zahodnega Balkana. Zavzel se je tudi za tesnejše sodelovanje med temi državami in EU-jem na področju pravosodja, tudi v okviru evropskega javnega tožilstva. “Pozivamo jih k sklenitvi dogovorov o izmenjavi informacij z EPPO-jem,” je dejal.
Zasedanja se poleg Reyndersa udeležujejo še pravosodni ministri oziroma državni sekretarji držav Zahodnega Balkana ter Francije in Češke, ki sta del prihodnjega tria predsedujočih držav Svetu EU-ja.
Že v četrtek je notranji minister Aleš Hojs gostil ministrsko konferenco na področju notranjih zadev. Gre sicer za srečanje, ki ga pripravijo enkrat letno in je namenjeno krepitvi regionalnega sodelovanja, dobrososedskim odnosom in podpori približevanju držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam.
V Ljubljano prihaja evropska glavna tožilka
Evropska glavna tožilka Laura Kövesi bo v ponedeljek obiskala Ljubljano. S predstavniki slovenskega sodstva se bo pogovarjala o sodelovanju z evropskim javnim tožilstvom, ki ga je od začetka njegovega delovanja junija letos zaznamoval zaplet glede slovenskih evropskih delegiranih tožilcev. Ta sta sedaj imenovana, a številna vprašanja so obvisela v zraku.
Srečala se bo z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo, predstavniki specializiranega državnega tožilstva in predsednico državnotožilskega sveta Tamaro Gregorčič.
Evropsko tožilstvo bedi na evropskim denarjem
Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je pristojno za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU. Delovati je začelo junija letos. V projektu sodeluje 22 članic unije, tudi Slovenija. Izjema so Poljska, Madžarska, Švedska, Danska in Irska.
Tožilstvo izvaja čezmejne preiskave goljufij v povezavi s sredstvi EU, višjimi od 10.000 evrov, ali na področju davka na dodano vrednost, če je povzročene za več kot deset milijonov evrov škode. Članice po bruseljskih podatkih zaradi čezmejnih goljufij vsako leto izgubijo vsaj 50 milijard evrov prihodkov iz DDV.
Deluje na dveh ravneh, strateški in operativni. Sedež tožilstva je v Luksemburgu, operativna raven pa se izvaja v sodelujočih članicah.
Strateško delovanje zagotavljata evropski glavni tožilec – na ta položaj je bila torej prva imenovana Romunka Laura Kövesi – in kolegij tožilcev, v katerem sedi po en predstavnik iz vsake države – Slovenijo v njem zastopa Jaka Brezigar.
Operativno raven pa zagotavljajo evropski delegirani tožilci, ki so v svojih državah odgovorni za izvajanje konkretnih kazenskih preiskav in pregone v okviru pristojnosti evropskega javnega tožilstva. V vsaki članici delujeta najmanj dva.
Evropski delegirani tožilci so torej vez med evropskim javnim tožilstvom in nacionalnimi organi. Brez njih je učinkovita preiskava vseh sumov goljufij glede na večkratna opozorila Kövesijeve otežena, celo nemogoča.
Vlada bi odpoklicala tožilca
Kmalu po imenovanju slovenskih delegiranih tožilcev je odjeknila novica, da načrtuje vlada spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile odpoklic pravkar imenovanih slovenskih delegiranih tožilcev in ji v prihodnje zagotovile pristojnost izbire teh tožilcev.
Ministrstvo za pravosodje je tako pretekli teden v vladni postopek vložilo predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi ministrstvu omogočilo, da bi samo predlagalo kandidate za evropske delegirane tožilce, tudi če se osebe niso prijavile na razpis, končno odločitev o imenih, ki so posredovana evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO), pa bi imela vlada in ne več državnotožilski svet. Z novelo naj bi tudi omogočili odpoklic obeh delegiranih tožilcev.
Imenovanje in razrešitev evropskih delegiranih tožilcev opredeljuje 17. člen uredbe o EPPO. V skladu s tretjim odstavkom tega člena lahko kolegij razreši evropskega delegiranega tožilca, če ne izpolnjuje več zahtev za imenovanje, če ne more več opravljati svojih dolžnosti ali če je storil hujšo kršitev.
Če se država članica odloči, da bo razrešila nacionalnega tožilca, ki je bil imenovan za evropskega delegiranega tožilca, ali da bo proti njemu sprejela disciplinski ukrep iz razlogov, ki niso povezani z njegovimi pristojnostmi na podlagi te uredbe, o tem predhodno obvesti evropskega glavnega tožilca.
Država članica brez soglasja evropskega glavnega tožilca ne more razrešiti evropskega delegiranega tožilca ali proti njemu sprejeti disciplinskega ukrepa iz razlogov, povezanih z njegovimi pristojnostmi na podlagi uredbe o EPPO.
V EPPO so v prvem odzivu na informacije o načrtih vlade glede spremembe zakona o državnem tožilstvu dejali, da za zdaj od slovenske vlade niso prejeli nikakršnega uradnega sporočila o tem, zato tega ne komentirajo. Povedali so tudi, da bo na vsa vprašanja odgovorila Kövesijeva ob obisku v Sloveniji.