Na izredni seji DZ so se po predstavitvi stališč poslanskih skupin o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi lotili tudi dopolnil. Z enim od njih želi koalicija določiti, da bi manjkajoča sredstva za dvig plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. V delu opozicije pa so imeli pomisleke.
Poslanko SAB Alenko Bratušek je zanimalo, od kod bodo prišla sredstva za manjkajočih 16 milijonov evrov, ki jih je treba zagotoviti iz proračuna za dvig plač v domovih. Vprašala je, ali bo tudi to financirano z novim prispevkom, ki se uvaja s predlaganim zakonom. Po njenih besedah si vlada ne upa povedati, da bo z novim prispevkom dodatno obremenila gospodarstvo, namesto da bi ga razbremenila.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je ob tem spomnila, da nikjer v predlogu zakona ne piše, da bo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki se bo uveljavilo leta 2025, edini vir financiranja dolgotrajne oskrbe. Predlog namreč kot vire omenja še sredstva iz zdravstvene in pokojninske blagajne, državnega proračuna, demografskega sklada in EU, pa tudi donacije.
Po predlaganem dopolnilu Levice pa bi črtali del, po katerem bi morali tisti zavarovanci, preko katerih je obvezno zdravstveno zavarovan družinski član, zakonec ali starš, predvidoma od januarja naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za to osebo. V koaliciji so pri tem napovedali, da bodo dopolnilo podprli.
Več dopolnil, ki so jih k predlogu vložili v koaliciji, denimo jasneje opredeljuje višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka koriščenja nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi, prav tako pa tudi zagotavlja neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po tem predlogu.
DZ bo o predlogu in vloženih dopolnilih odločal danes v okviru glasovanj.