in

IMF ohranja napoved letošnje gospodarske rasti pri 3,2 odstotka, prihodnje leto bo slabše

Pred svetovnim gospodarstvom so težki časi. Foto: Reuters

V danes objavljeni gospodarski napovedi IMF navaja, da se nad svetovnim gospodarstvom zgrinjajo nevihtni oblaki, najhuje pa naj bi šele sledilo. Trije glavni izzivi so ruski napad na Ukrajino, inflacija in upočasnitev rasti na Kitajskem.

Ne glede na to bo svetovna rast letos po najnovejših napovedih še vedno 3,2-odstotna, torej tolikšna, kot jo je IMF napovedal julija. Za prihodnje leto je medtem gospodarsko napoved znižal na 2,7 odstotka, pri čemer navaja 25-odstotno verjetnost, da rast pade celo pod dva odstotka.

Leta 2023 bo gospodarsko nazadovala tretjina držav na svetu, ZDA, EU in Kitajska pa bodo imeli upočasnjeno rast. ZDA lahko letos pričakujejo 1,6-odstotno rast in prihodnje leto le enoodstotno, območje evra letos 3,1- in prihodnje leto 0,5-odstotno, Kitajska pa le 3,2- oziroma 4,4-odstotno.

Pri tem sklad za Nemčijo in Italijo, največje in tretje največje gospodarstvo evrskega območja, za prihodnje leto napoveduje zdrs v recesijo in krčenje BDP-ja. Nemški BDP naj bi se tako po letošnji skromni 1,5-odstotni rasti leta 2023 skrčil za 0,3 odstotka, italijanski pa naj bi po 3,2-odstotni krepitvi v tem letu prihodnje leto nazadoval za 0,2 odstotka. Obe napovedi sta bistveno slabši od spomladanskih in tudi precej slabši od vmesne julijske napovedi.

Indijsko gospodarstvo je med najhitreje rastočimi na svetu. Foto: EPA

Indijsko gospodarstvo je med najhitreje rastočimi na svetu. Foto: EPA

Krčenju BDP-ja naj bi se izognila Francija in Združeno kraljestvo. Prva naj bi po 2,5-odstotni rasti v tem letu imela 0,7-odstoten dvig BDP-ja v 2023, na Otoku pa naj bi 3,6-odstotni sledila 0,3-odstotna rast BDP-ja. V IMF-u so sicer v zadnjih dneh večkrat opozorili, da bodo zaradi visoke inflacije ljudje tudi skromno gospodarsko rast v 2023 občutili kot recesijo.

Rusiji za letos IMF napoveduje 3,4-odstotno krčenje BDP-ja, v letu 2023 pa 2,3-odstotno. Ukrajini za letos napoveduje 35-odstotni padec gospodarske dejavnosti, za leto 2023 pa napovedi zaradi številnih tveganj ni pripravil.

Indija ostaja motor rasti

Vlogo motorja gospodarske rasti ohranja Indija, ki ji sklad za letos napoveduje 6,9-odstotno rast, v letu 2023 pa 6,1-odstotno.

Ruska agresija vnaša nestabilnost v svetovno gospodarstvo, povzroča resno energetsko krizo v Evropi, kjer se je plin od leta 2021 podražil za štirikrat, Rusija pa je občutno zmanjšala dobave. Vojna viša cene hrane na svetovnem trgu in pritiska na revne po vsem svetu, še posebej v državah v razvoju, IMF navaja v najnovejšem poročilu, ki je bilo objavljeno v okviru rednega letnega zasedanja sklada in Svetovne banke v Washingtonu.

Inflacijski pritiski so vodili v politike zviševanja obrestnih mer. Čeprav naj bi svetovna inflacija dosegla vrhunec konec tega leta, pa bo po napovedih IMF-a ostala povišana daljše obdobje. Leta 2024 naj bi se umirila pri 4,1 odstotka.

Boj proti inflaciji predstavlja tveganje z obeh strani. Preveč agresivno zviševanje obrestnih mer lahko povzroči nepotrebno močno recesijo, prešibek poseg pa pusti višjo inflacijo, ki je trenutno največje tveganje zdajšnji in prihodnji blaginji.

Sorodna novica
IMF Sloveniji za letos zvišal napoved gospodarske rasti, za prihodnje leto pa jo je znižal

IMF zato priporoča usklajene javnofinančne in denarne politike ter zanemarjanje viharjev na finančnih trgih, saj je na prvem mestu trenutno zbijanje inflacije. Recesija ni neizogibna, v ZDA, EU-ju in nekaterih drugih državah pa trg delovne sile ostaja izjemno močan.

Pri Kitajski je težava zapiranje gospodarstva v agresivni politiki proti pandemiji covida-19, slabšajo pa se tudi razmere v nepremičninskem sektorju.

Posebna težava za svet je močan in trden dolar, kar je posledica zviševanja obrestnih mer v ZDA. Državam, kjer se je pandemija umirila, IMF predlaga obnovitev rezerv za boj proti prihodnjim krizam, pripravo na hudo zimo zaradi ravnanj Rusije, spodbujanje ponudbe bolj kot povpraševanja, države pa naj pozabijo na nadzor nad cenami, ker naj skupaj s subvencijami in prepovedmi uvoza to dokazano ne bi delovalo. Države naj le zaščitijo najranljivejše prebivalstvo z začasnimi socialnimi transferji.

Ruska vojna v Ukrajini znova dokazuje, da se mora svet zdramiti in znebiti odvisnosti od fosilnih goriv. “Pravočasna in verodostojna tranzicija ni le bistvenega pomena za prihodnost planeta, ampak pomaga pri makroekonomski stabilnosti,” še menijo strokovnjaki IMF-a.

Z IMF-a prihajajo črnoglede napovedi za prihodnje leto. Foto: Reuters

Z IMF-a prihajajo črnoglede napovedi za prihodnje leto. Foto: Reuters

Svarila pred recesijo

Direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva in predsednik Svetovne banke David Malpass sta v ponedeljek na začetku letnih zasedanj mednarodnih finančnih ustanov v Washingtonu opozorila na nevarnost svetovne recesije.

Malpass je poudaril zadnjo rast vrednosti dolarja in dejal, da to povzroča težave državam v razvoju, v katerih narašča breme dolgov. Rast se upočasnjuje tudi v razvitih državah Evrope.

Naraščanje obrestnih mer po njegovih besedah povzroča dodatno breme državam v razvoju, inflacija pa ostaja težava za vse, tako za razvite kot tudi nerazvite.

Georgieva je kot posebno težavo za države v območju evra poudarila naraščanje cen energije, ukrepi Kitajske proti pandemiji covida-19 pa po njenih besedah pomenijo težave za svetovne oskrbovalne verige.

ZDA se medtem spopadajo z upočasnjevanjem gospodarske rasti tudi zaradi višanja obrestnih mer v boju proti inflaciji, trg delovne sile pa ostaja trden, je dejala.

Zasedanja IMF-a in Svetovne banke se s kolegi iz drugih držav članic obeh mednarodnih finančnih ustanov udeležujeta tudi minister za finance Klemen Boštjančič in guverner banke Slovenije Boštjan Vasle.

Prvič od jeseni leta 2019 zasedanja potekajo v živo v Washingtonu, zaradi pandemije so potekala na daljavo ali pa v hibridni obliki.

IMF svari pred recesijo