admin
Njena restavracija še ni stara niti 20 let, a prav to da vedeti, koliko je trajalo, da so priložnost dobile ženske.
V največjo čast si šteje, da je nahranila očeta naroda, nekdanjega emirja. Stene glavne jedilnice so napolnjene s tistimi, ki so jo že obiskali. Športniki, pomembni in tako ali drugače slavni, in ker je res domačno, še vedno prihajajo tisti, ki so tu zares doma.
“Moja skrivnost so moji recepti in moje sestavine. Še vedno sem vpeta v vse, nadzorujem zaposlene, pripravljam začimbne mešanice. Predvsem pa vse pripravim z ljubeznijo,” razlaga Šams Al Kasabi.
Tujce mami z v mestu zelo redkimi tradicionalnimi katarskimi vonji in okusi, domače s takimi, ki jih spomnijo na otroštva. Njena družina je na mestni tržnici poslovala že od nekdaj, a so niti vlekli moški.
“Že kot deklica sem opazovala svojega očeta, kako je prodajal v svoji trgovini. Želela sem ga posnemati. Iz robčkov sem izdelovala cvetove in jih za njegovim hrbtom prodajala sosedom,” se spominja Šams.
A je vseeno večino časa mami in babici pomagala v kuhinji. Nešolana kuharica je najprej obirala limone, potem pa odprla restavracijo. Mojstrica za zajtrke je postala. Včasih je lahko gostila le 12 ljudi, danes jih lahko 20-krat več. Zelo izvirna v svojih okusnih stvaritvah.
In za njo stoji razumevajoč mož. V državi menda ni preveč pogosta praksa, da bi ljudje poznali lastnika restavracije, kaj šele mu rekli mati. Njej je uspelo tudi to.