in

EU uvedel sankcije proti odgovornim v Belorusiji za izkoriščanje prebežnikov

Lukašenko zavrača vse obtožbe o izkoriščanju prebežnikov za pritisk na Evropsko unijo. Foto: Reuters

EU je na seznam sankcij dodal 17 visokih političnih predstavnikov Lukašenkovega režima in enajst pravnih oseb, med katerimi so beloruska letalska družba Belavia, organizatorji potovanj in hoteli, ki so pomagali pri spodbujanju in organiziranju nezakonitih prehodov meje skozi Belorusijo v EU in na ta način sodelovali pri instrumentalizaciji migracij v politične namene, so sporočili iz Sveta EU-ja.

Sankcije bodo doletele tudi naftno podjetje Belorusneft ter velika industrijska obrata Belshina ter Grodno Azot. Uvedli so tudi sankcije proti sirski letalski družbi Cham Wings in turški službi, ki pomaga pri pridobivanju vizumov in potnih listin.

Nove sankcije so potrdili ministri sedemindvajseterice, potem ko je bila odločitev o tem v sredo sprejeta že na ravni stalnih predstavnikov EU-ja.

Tudi ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da je uvedlo sankcije proti 20 predstavnikom beloruskega režima in 12 podjetjem oz. pravnim osebam. Med njimi je tudi Lukašenkov sin Dmitrij. Za sankcije so se odločili skupaj z zavezniki v EU, pridružili pa sta se tudi Kanada in Velika Britanija.

EU očita Lukašenku maščevalno politiko

Evropska unija Lukašenku očita, da namerno vabi prebežnike v državo z obljubami, da bodo tako lažje prišli v EU. S tem naj bi se Lukašenko želel maščevati za sankcije, ki jih je unija uvedla zaradi zatiranja civilne družbe in opozicije.

EU je sankcioniral tudi nekatere vidne člane sodne veje oblasti, vključno s člani vrhovnega sodišča, pa tudi propagandnih medijev, ki prispevajo k zatiranju civilne družbe, demokratične opozicije, neodvisnih medijev in novinarjev.

Z objavo imen posameznikov in pravnih oseb v uradnem listu EU-ja so sankcije tudi uradno stopile v veljavo.

Omejevalni ukrepi EU proti beloruskemu režimu sedaj veljajo za skupno 183 posameznikov in 26 pravnih oseb, za katere med drugim velja prepoved potovanj v EU in zamrznitev premoženja. Prve sankcije je sicer EU uvedla oktobra lani kot odziv na sporne predsedniške volitve avgusta pred tem in na nasilno zatiranje protestnikov, članov opozicije in novinarjev, ki je sledilo.