admin
Člani Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so imeli na mizi predlog zakona za pomoč gospodarstvu, potem ko ga je v četrtek obravnavala vlada. Zakonski predlog med drugim predvideva subvencije za povišane stroške za elektriko, plin in paro, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ter likvidnostna posojila. Skupaj so ukrepi ocenjeni na 1,15 milijarde evrov. Že pred tem je vlada z uredbo omejila maloprodajne cene za poslovne odjemalce v pogodbah za leto 2023, sklenjenih od 30. novembra do konca leta.
“Borza nekontrolirano deluje kot deluje. Mi smo s to uredbo omejili marže našim peoizvajalcem, se pravi, smo jim omejili zalsužek, če lahko tako rečemo, po drugi strani pa tudi naši proizvajalci morajo elektriko nekje kupiti, saj je ta trenutek v Sloveniji proizvedemo premalo,” je ob robu predstavitve ukrepov na ESS-ju za TV Slovenija ponovil gospodarski minister Matjaž Han.
Gospodarstvo je ukrepe mrzlično pričakovalo, saj se veliki poslovni odjemalci ob sklepanju pogodb za prihodnje leto soočajo z veliko negotovostjo in strahom. Delodajalci so si želeli ambicioznega ukrepanja in čim več jasnosti pri zgornji meji cene energije, ki jo bodo morali plačevati prihodnje leto. Njihova primarna želja je bila cenovna kapica.
Iz delodajalskih vrst je tako slišati, da niso v celoti zadovoljni s predlaganimi rešitvami, saj da bodo podjetja v nekaterih drugih evropskih državah, npr. v Nemčiji, zaradi cen energije v bistveno boljšem konkurenčnem položaju. So pa ti koraki vseeno pomemben dejavnik predvidljivosti poslovanja v prihodnjem letu.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je tako za TV Slovenija dejal: “S samim modelom ni nič narobe, dokler ni v zadnjem obodbju prišlo do enormnega povišanja cen, ki so predvidene za pogodbe od 1. januarja. In če te podatke in te cene vnesemo v ta model, potem je končna cena s subvencijo vred nevzdržna. Zato smo predlagali, da ponovno premislimo o poenostavitvi pomoči gospodarstvu.”
Za Radio Slovenija je Cvar povedal še: “Predlagamo, da razširimo nabor podjetij, ki bi bile deležne enostavne pomoči, kot so ga v tem trenutku deležna gospodinjstva in mala in mikropodjetja, torej z regulirano ceno.”
Sindikati so medtem razočarani, ker vladni predlog ne vsebuje varovalk za delavce, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki bodo prejeli subvencijo. Pričakujejo, da bo upoštevan njihov predlog glede prepovedi opravljanja nadur, ko so delavci na čakanju oziroma skrajšanem delovnem času, prav tako pa morajo biti v zakon vključene še nekatere druge varovalke. Jakob Počivavšek, predsednik sindikata Pergam, je za Radio Slovenija naštel: “Gre za prepoved odpuščanja zaposlenih v času prejemanja pomoči in še v določenem obdobju po tem, in za prepoved izplačevanja dobička in nagrad poslovne uspešnosti poslovodstvu.”
Po predlagani shemi subvencioniranji skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo predvidevata pogoj, po katerem podjetja, ki bodo prejela pomoč, v obdobju šestih mesecev ne bodo smela začeti postopkov odpuščanja.
Vlada bo predlog zakona predvidoma potrdila v ponedeljek.