admin
Ukrep bo po napovedih uradno potrjen ta konec tedna. EU je dogovor dosegel po tem, ko so o njem prepričali tudi Poljsko. Ta je podporo oznanila po zagotovilih, da bo kapica pet odstotkov nižja od tržne cene, poroča BBC.
EU naj bi hotel cenovno kapico namreč postaviti pri 65–70 dolarjih, a so ta znesek Poljska, Litva in Estonija zavrnile kot previsok.
Zahodni zavezniki Ukrajine bodo ob tem odrekli zavarovanje tankerjem, ki prevažajo rusko nafto v države, ki ne upoštevajo omenjene cenovne kapice. To bo Rusiji otežilo prodajo nafte nad to ceno.
Rusija je dogovor EU-ja kritizirala. Kot je sporočila, nafte ne bo dobavljala državam, ki bodo uveljavljale cenovno kapico.
Moskva je v odzivu sporočila, da Unija s tem ogroža svojo energetsko varnost. V ponedeljek se bo izteklo šestmesečno prehodno obdobje po junija sprejetem evropskem svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz ter prevoz surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v Unijo.
Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, bo še naprej veljala začasna izjema, med drugim za Madžarsko in Slovaško. Embargo na naftne derivate bo začel veljati čez dva meseca.
Ukrepi Zahoda bodo Rusijo gotovo prizadeli, a ta škodo blaži s prodajo nafte državam, kot sta Indija in Kitajska. Ti dve državi sta trenutno največja posamezna kupca ruske surove nafte.
Pred vojno v Ukrajini, leta 2021, je Rusija več kot pol nafte izvažala v evropske države. Največji uvoznik je bila Nemčija, sledili sta Nizozemska in Poljska. Po začetku vojne pa želi EU zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energentov. Medtem so ZDA že prepovedale uvoz ruske surove nafte, Združeno kraljestvo pa to načrtuje postopoma do konca leta.