Cenovna kapica za rusko nafto naj bi “takoj zarezala v Putinov glavni vir prihodkov”

Ukrep bo po napovedih uradno potrjen ta konec tedna. EU je dogovor dosegel po tem, ko so o njem prepričali tudi Poljsko. Ta je podporo oznanila po zagotovilih, da bo kapica pet odstotkov nižja od tržne cene, poroča BBC.

EU naj bi hotel cenovno kapico namreč postaviti pri 65–70 dolarjih, a so ta znesek Poljska, Litva in Estonija zavrnile kot previsok.

Zahodni zavezniki Ukrajine bodo ob tem odrekli zavarovanje tankerjem, ki prevažajo rusko nafto v države, ki ne upoštevajo omenjene cenovne kapice. To bo Rusiji otežilo prodajo nafte nad to ceno.

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je dejala, da se rusko gospodarstvo že krči, Rusiji primanjkuje sredstev, cenovna kapica pa bo “takoj zarezala v Putinov najpomembnejši vir prihodkov”.

Ukrep bo po njenih besedah pomenil nov pritisk na finance ruskega predsednika Vladimirja Putina in “omejil prihodke, ki jih uporablja za financiranje svoje brutalne invazije”, ob tem pa naj ne bi prizadel dobavne verige po svetu, zaradi česar bi lahko poskočile cene goriva po svetu.

Rusija je dogovor EU-ja kritizirala. Kot je sporočila, nafte ne bo dobavljala državam, ki bodo uveljavljale cenovno kapico.

Moskva je v odzivu sporočila, da Unija s tem ogroža svojo energetsko varnost. V ponedeljek se bo izteklo šestmesečno prehodno obdobje po junija sprejetem evropskem svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz ter prevoz surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v Unijo.

Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, bo še naprej veljala začasna izjema, med drugim za Madžarsko in Slovaško. Embargo na naftne derivate bo začel veljati čez dva meseca.

Ob EU-ju tudi G7

Po EU-ju je tudi skupina G7 v petek zvečer uradno sklenila, da postavi zgornjo mejo za ceno ruske nafte pri 60 dolarjih za 159-litrski sod.

Obenem so članice skupine ponovile, da s tem ukrepom uresničujejo svojo zavezo, da bodo “Rusiji preprečile kovanje dobička na račun agresorske vojne v Ukrajini, podprle stabilnost na svetovnih energetskih trgih ter minimizirale negativne gospodarske posledice ruske agresorske vojne”.

Dogovoru o cenovni kapici za rusko nafto, ki so ga države G7 in EU-ja na načelni ravni dosegle septembra, se je pridružila tudi Avstralija.

Ukrepi Zahoda bodo Rusijo gotovo prizadeli, a ta škodo blaži s prodajo nafte državam, kot sta Indija in Kitajska. Ti dve državi sta trenutno največja posamezna kupca ruske surove nafte.

Pred vojno v Ukrajini, leta 2021, je Rusija več kot pol nafte izvažala v evropske države. Največji uvoznik je bila Nemčija, sledili sta Nizozemska in Poljska. Po začetku vojne pa želi EU zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energentov. Medtem so ZDA že prepovedale uvoz ruske surove nafte, Združeno kraljestvo pa to načrtuje postopoma do konca leta.