admin
V schengenskem prostoru naj ne bi bilo sistematičnega nadzora na notranjih mejah, a migracije, terorizem, pandemija covida-19 in po novem tudi hibridne grožnje postavljajo pod vprašaj eno od štirih temeljnih svoboščin Unije, prosto gibanje.
Po veljavnih pravilih je mogoče v izjemnih okoliščinah začasno ponovno uvesti nadzor na mejah, a v številnih državah ukrepi niso začasni in izjemni. Unija se trudi schengen prenoviti in s tem zagotoviti njegovo preživetje, saj je to poleg evra najotipljivejša korist članstva v Uniji.
S predlagano prenovo želi komisija zagotoviti, da ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ostane skrajni ukrep. Predvideva skupne vzvode za učinkovitejše upravljanje zunanje meje v primeru zdravstvene krize na podlagi naukov pandemije covida-19.
Predvidena je vzpostavitev novega schengenskega mehanizma. Ta naj bi v primeru, ko zdravstvene ali varnostne grožnje pretijo večini članic, zagotovil skupen odziv na notranjih mejah in predvidel ukrepe, ki bi ublažili negativne učinke takšnega nadzora.
Predlogi predvidevajo tudi spodbujanje alternativnih ukrepov, ki naj bi jih članice uvajale namesto nadzora na notranjih mejah, kot so ciljno usmerjeni policijski nadzori in okrepljeno policijsko sodelovanje.
Začasni nadzor nikakor dlje od dveh let
Če bo nadzor na notranjih mejah veljal več kot 18 mesecev, bo morala komisija pripraviti mnenje o sorazmernosti in nujnosti tega ukrepa. Nikakor pa začasni nadzor ne bi smel trajati več kot dve leti, razen v zelo posebnih okoliščinah.
Evropska komisija v predlogu reforme tudi zakonsko opredeli izkoriščanje oziroma instrumentalizacijo migrantov v politične namene in možnosti izrednih ukrepov v tem primeru na področju azila ter vračanja ob spoštovanju človekovih pravic.
Med temi ukrepi komisija navaja omejitev števila mejnih prehodov in krepitev nadzora na meji ter možnost podaljšanja roka za registracijo prošnje za azil na štiri tedne in obravnavo vseh prošenj za azil na meji, razen v zdravstvenih primerih.
Ob tem komisija poudarja, da je treba še naprej zagotavljati učinkovit dostop do azilnih postopkov in da morajo članice zagotoviti dostop humanitarnim organizacijam, ki ponujajo pomoč. Tega denimo ni zagotovila Poljska v krizi s prebežniki na meji z Belorusijo.
V schengenskem prostoru je zdaj 26 držav s približno 420 milijoni prebivalcev. Med njimi je 22 članic EU-ja – zunaj so Irska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper – ter štiri nečlanice – Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.