in

Voditelji EU-ja podprli dobavo milijona topniških izstrelkov Ukrajini

Zaradi intenzivnosti spopadov ukrajinskim silam močno primanjkuje streliva. Foto: EPA

Evropski svet, ki se ga udeležuje tudi premier Robert Golob, je v danes potrjenih sklepih zagotovil nadaljnjo gospodarsko, finančno, humanitarno in vojaško podporo Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo.

Pozdravili so dogovor o nadaljnjih dobavah topniškega streliva Ukrajini, ki so ga zunanji in obrambni ministri članic dosegli v ponedeljek. Načrt, ki vključuje dobavo iz obstoječih zalog držav članic in prek skupnih nakupov, predvideva, da bo EU Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih dobavil milijon topniških izstrelkov.

“Evropska unija je trdno zavezana zagotavljanju polne odgovornosti za vojne in druge najhujše zločine, povezane z rusko agresijo na Ukrajino,” so še zapisali.

“Da bi to dosegli, moramo močno povečati zmogljivosti proizvodnje streliva v Evropi,” je po današnji razpravi povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Napovedala je, da bo komisija predstavila zakonodajno podlago za povečanje zmogljivosti, ki bo omogočala tudi podporo iz proračuna EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se je medtem v nagovoru prek videopovezave zahvalil tistim državam, ki so se pridružile pobudi za pošiljanje streliva.
Obenem je izpostavil pet “ključnih groženj, ki Ukrajino in Evropo oddaljujejo od miru in končanja vojne”. Pri tem je izpostavil zamude pri dobavah raket dolgega dosega in sodobnih letal ter zamude pri sprejemanju novih strogih paketov sankcij.

Bo tudi Slovenija izdelovala strelivo za Ukrajino?

Proizvodnja streliva mora biti enakomerno razporejena po vsem EU-ju, pri tem pa bi morala sodelovati tudi Slovenija, je dejal slovenski premier Robert Golob.

Evropska unija se po premierjevih besedah začenja organizirati ne le za skupne nabave streliva, ampak tudi za skupno proizvodnjo, kar je koristen premik. “Sredstva za vojaške proračune se bodo namreč povečevala in prav je, da se ta denar porablja čim bolj lokalno, se pravi v državah članicah tudi za gospodarski razvoj,” je dejal Golob ob prihodu na zasedanje voditeljev EU-ja v Bruslju.

Razprava mora iti in tudi že gre v smer, da so proizvodne zmogljivosti tudi geografsko enakomerno porazdeljene po Evropi. Slovenija bi se morala vključiti tudi v proizvodnem delu, ne samo v nabavnem, je dejal. Temu bo namenjen tudi skorajšnji obisk evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona v Sloveniji.

Z njim bomo preigrali scenarije, kaj je mogoče znotraj evropskega okvira in kaj je tisto, kar bo Evropska komisija konkretno podprla. Takrat bomo lahko več povedali o tem. So pa seveda osnutki pripravljeni,” je povedal Golob.

Komisar Breton je v zadnjih dneh v okviru razprav o krepitvi evropske obrambne industrije obiskal že več držav članic in njihovih podjetij.

Zahodne dobave orožja in streliva ukrajinskim silam so ključnega pomena za obrambo pred rusko vojsko. Foto: Reuters

Zahodne dobave orožja in streliva ukrajinskim silam so ključnega pomena za obrambo pred rusko vojsko. Foto: Reuters

Krepitev zmogljivosti je eden od treh stebrov načrta EU-ja za nadaljnje dobave streliva Ukrajini.

Prvi predvideva dobave topniškega streliva Ukrajini iz obstoječih zalog držav članic, drugi pa skupno naročanje topniškega streliva kalibra 155 milimetrov.

V ponedeljek se je projektu Evropske obrambne agencije (EDA), namenjenemu zbiranju in skupni oddaji naročil, pridružilo 17 članic EU-ja in Norveška. V kratkem pa se mu bo pridružila tudi Slovenija, je tedaj napovedal obrambni minister Marjan Šarec.

Ponedeljkov dogovor obrambnih in zunanjih ministrov držav članic predvideva, da bo EU Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih dobavil milijon izstrelkov.

Slovenija bo gostila konvencijo o vojnih zločinih

Voditelji so na vrhu pozdravili pogajanja o novi konvenciji o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov.

Diplomatsko konferenco o tej konvenciji bo v drugi polovici maja gostila Slovenija, ki je tudi med pobudnicami priprave te mednarodne pogodbe. Pobudi se je doslej pridružilo skoraj 80 držav, je v ponedeljek v Bruslju dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Voditelji so danes poleg tega obsodili spolno nasilje in nasilje na podlagi spola. “Rusija mora zagotoviti varno vrnitev Ukrajincev, ki so bili prisilno prepeljani ali deportirani v Rusijo, predvsem otrok,” so poudarili. Pri tem so omenili priporna naloga za ruskega predsednika Vladimirja Putina in rusko komisarko za pravice otrok Marijo Lvovo-Belovo, ki ju je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC).

Po besedah predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela je bilo na zasedanju izražene veliko podpore za odločen boj proti ugrabitvam otrok.

Predsednica komisije von der Leyen pa je poudarila, da so te ugrabitve vojni zločin. Napovedala je pripravo mednarodne konference, namenjene vračanju otrok v Ukrajino.

V sklepih o Ukrajini so prav tako zagotovili nadaljnjo podporo Moldaviji zaradi dejavnosti tujih akterjev, ki destabilizirajo razmere v državi. Evropski svet je Evropsko komisijo pozval, naj pred prihodnjim zasedanjem predstavi sveženj ukrepov za podporo tej državi.

EU podprl dobave streliva Ukrajini