admin
Ob začetku vrha EU-ja je bilo slišati, da mora Unija delovati enotno, v primeru vojaške agresije proti Ukrajini pa ne izključujejo novih sankcij proti Rusiji.
Nemški kancler Olaf Scholz je izrazil prepričanje, da se je pomembno opredeliti do tega, da meje ostanejo “varne in nedotakljive“. “Danes bomo vnovič poudarili, da je nedotakljivost meja eden zelo pomembnih temeljev miru v Evropi in da bomo vsi skupaj storili vse, da pri tej nedotakljivosti dejansko ostane,” je dejal Scholz, za katerega je to prvi vrh EU-ja po prevzemu položaja.
Tudi nova švedska premierka Magdalena Andersson je poudarila, da je pomembno, da EU govori “z enotnim glasom“. Sporočilo Rusiji je zelo jasno: “Pripravljeni smo storiti nadaljnje korake.” Na vprašanje, kakšne sankcije so mogoče, pa je dejala, da je o tem še prezgodaj govoriti.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je spet poudaril, da bi vsakršno agresivno dejanje proti Ukrajini imelo visoke gospodarske in politične stroške za Rusijo.
Tako kot že predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pred tem je tudi Borrell potrdil, da EU pripravlja nabor sankcij, a podrobnosti ni želel razkriti. Na vprašanje, ali meni, da bo enostavno doseči soglasje med državami članicami glede uvedbe sankcij, pa je Borrell odgovoril pritrdilno.
Najboljši recept “boleče gospodarske sankcije”?
Opozorila ob ruski vojaški grožnji je bilo slišati tudi med baltskimi članicami povezave. Latvijski premier Krišjanis Karinš meni, da bi morali razmisliti o širokem naboru sankcij. Za EU in za Zahod je pomembno, da Rusijo odvrneta od vojaškega zaostrovanja, je dejal. Kot meni, so najboljši recept za odvračanje Rusije “boleče gospodarske sankcije“.
Litovski predsednik Gitanas Nauseda pa je ocenil, da se “verjetno srečujejo z najbolj nevarnim položajem v zadnjih 30 letih“, pri čemer ne gre samo za Ukrajino, pač pa tudi za razmere na vzhodni meji, vključno z baltskimi državami. “Narediti moramo vse, kar je v naših rokah, da preprečimo najslabši scenarij,” je dejal. Pri tem meni, da ima EU dovolj orodij, da Rusiji prepreči agresivno obnašanje, pri čemer je poudaril gospodarske sankcije.
O usodi covidnega potrdila
Tudi v Grčijo le še z negativnim testom, v Italiji izjema obmejni prebivalci in delavci
Voditelji sedemindvajseterice se sestajajo na rednem decembrskem vrhu, na katerem bodo poleg ukrajinsko-ruskih napetosti govorili tudi o pandemiji covida-19, ki se ob pojavu koronavirusne različice omikron znova zaostruje. Pri tem je trenutno najbolj aktualno vprašanje enostranskih ukrepov nekaterih članic, na primer Italije in Grčije, ki kljub drugačnemu skupnemu dogovoru tudi za cepljene zahtevajo negativen test.
Voditelji naj bi se zavzeli za nadaljnje usklajevanje ob zagotavljanju, da omejitve temeljijo na objektivnih merilih ter ne spodkopavajo enotnega trga ali nesorazmerno ne ovirajo potovanj, ter vnovič poudarili pomen cepljenja in prizadevanj za premagovanje obotavljivosti glede cepljenja.
Pričakuje se tudi poziv k čimprejšnji uveljavitvi novih priporočil za potovanja v Uniji, ki vključujejo predlog standardne veljavnosti covidnega potrdila o cepljenju za devet mesecev.
Vrha, zadnjega v času šestmesečnega slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja, se udeležuje tudi slovenski premier Janez Janša, ki bo v skladu s tradicijo kot voditelj predsedujoče države sodeloval na sklepni novinarski konferenci s predsednikoma Evropske komisije in Evropskega sveta ter predstavil dosežke predsedovanja.
Janša je ob prihodu dejal, da ima Evropski svet zelo obsežen dnevni red, pri čemer je še posebej izpostavil stanje na beloruski meji. “Z veliko zaskrbljenostjo smo vsi spremljali dogodke v zadnjih tednih v povezavi z Belorusijo. Izkoriščanje nesreče migrantov za hibridne napade ne le na sosedstvo, ampak na celoten EU s strani beloruskega režima je zavržno. To je enotno stališče celotnega EU-ja,” je povedal.