admin
“Potrebno je, da ukrepamo takoj. Nimamo več luksuza, da bi se prerekali, katera rešitev je boljša. Vse, ki so brezogljične, vse so prave. V tem primeru to pomeni tako obnovljive vire energije kot tudi jedrsko energijo,” je po koncu posveta medijem pojasnil predsednik uprave Gen-I Robert Golob.
Po enem izmed scenarijev, v katerem bi do leta 2040 dosegli brezogljičnost, bi jedrska energija predstavljala nekje med 50- do 60-odstotni vir energije, preostalih 40 odstotkov pa bi predstavljali obnovljivi viri energije.
Glede na pomembnost odločitve je Golob naklonjen izvedbi referenduma, saj je potrebno doseči nacionalni konsenz glede tega, kakšna naj bo brezogljična prihodnost Slovenije. Ljudem je potrebno predstaviti, kakšne so alternative in kako so izvedljive. Pravi čas za izvedbo referenduma vidi v prvem letu po nastopu naslednje vlade, da bo to res referendum o energetski prihodnosti Slovenije in ne bo referendum o vladi kot taki, je pojasnil.
Pahor je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil, da je osebno jedrski energiji naklonjen, a ne nasprotuje referendumu.
Podporo jedrski energiji je izrazil tudi generalni direktor družbe Gen energija Martin Novšak. “Ravno zaradi uporabe prostora ter ohranjanja narave in biodiverzitete bo potrebno podaljšati obratovalno dobo obstoječe jedrske elektrarne in iti v izgradnjo drugega bloka nuklearke,” je ocenil. Po njegovem prepričanju si bo Slovenija na ta način zagotovila zanesljiv in strateški vir energije, posledično pa tudi večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva na tujih trgih.
Potencial kombinacije sončne in jedrske energije
Da bo v prihodnosti slovenske energetike pomemben delež imela jedrska energija, se je strinjal tudi pomočnik direktorice Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano okolje Marko Maver. Strinjal se je tudi s potencialom, ki ga predstavlja sončna energija.
“Moje osebno mnenje je, da moramo iti agresivno v solarizacijo, v naslednjih petih letih bo potrebno pripraviti tudi strokovne podlage za morebitni drugi blok jedrske elektrarne in izkoristiti ves potencial obnovljivih virov energije. Ključno pri tem celotnem procesu pa bo zagotovitev legitimnosti javne in državne uprave, tako da moramo kar kmalu preiti od besed k dejanjem,” je povedal.
Maver referendum absolutno podpira, pri čemer se strinja s časovnico, ki jo je predstavil Golob.
Za referendum, a vprašanje mora biti dobro zastavljeno
Po mnenju predsednika Energetske zbornice Slovenije Marjana Eberlinca bi bil lahko referendum oteženo vprašanje. Treba bi bilo namreč zastaviti dobro premišljeno vprašanje, obenem pa bi morali energetiki stopiti skupaj in zagovarjati stališče, da so alternative lahko zelo zahtevne.
Vodja Katedre za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Iztok Tiselj v današnji jedrski energiji sicer ne vidi obnovljivega vira, je pa brezogljičen.
Strokovnjak za obnovljive vire energije Peter Novak je tekom posveta izpostavil, da namesto zapiranja Termoelektrarne Šoštanj obstajajo tudi druge rešitve, kot je uporaba tehnologij zajema in shranjevanja CO2 (CCS). A je vodja Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko Marko Topič izpostavil na študijo, ki opozarja na nekonkurenčnost vseh teh tehnologij, tudi CCS-ja.
Izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev Ana Struna Bregar je poudarila tudi pomen digitalizacije v energetiki. Direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) Bogdan Barbič je na tem mestu izpostavil, da se bo potreba po električni energiji tako še povečala. Da bo potreba po energiji še naprej rasla, sta se strinjala tudi direktor Elektroinštituta Milana Vidmarja Boris Žitnik in članica Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku republike Andreja Kutnar.
Video: Posnetek posveta