in Novice

N1 STUDIO: Kako daleč smo od scenarija iz Bergama?

1.5k Views

Jesenice, Slovenj Gradec, Novo mesto, Ljubljana, Celje. Iz vseh bolnišnic prihajajo enaka, apokaliptična sporočila. Da so kapacitete polne in da se že resno pogovarjajo o možnosti, da bi covidne bolnike začeli pošiljati v tujino. Zaenkrat jih je v bolnišnicah 761, v intenzivni terapiji 177, kar je že številka, za katero je minister za zdravje Janez Poklukar napovedal, da bo, ko bo dosežena, predlagal vsaj delno zaprtje države.

Slovenija je po številu okužb na milijon prebivalcev prva v Evropi in obarvana črno. Danes bo o zaostrovanju ukrepov odločala vlada, v mariborskem kliničnem centru pa se je sestal krizni štab.

Gostja v oddaji N1 STUDIO je bila vodja intenzivne enote v UKC Maribor dr. Alenka Strdin Košir. Tam je bilo v intenzivni terapiji včeraj 36 oseb, na navadnem oddelku pa 77. Z njo o bolnikih – ali necepljeni obžalujejo, da se niso cepili? In med drugim tudi o pomanjkanju kadra, o tem, ali je potreben popoln ‘lockdown’ in včerajšnji izjavi Jelka Kacina, ki je razburila zaposlene v zdravstvu.

Kot je pripovedovala dr. Strdin Košir, je ravno včeraj prebirala svoj dnevnik, zapis iz 4. novembra, ko so imeli približno 30 bolnikov na intenzivni terapiji. “Bili smo v popolno enaki situaciji, kot smo zdaj,” je spomnila, a povedala, da je ključna razlika ta, da je takrat družba to slišala, imeli smo ‘lockdown’, ki je dosegel, da je bilo manj drugih bolnikov. Ni bilo, denimo, gripe, pa prometnih in delovnih nesreč. Zato so lahko bolnike uspešno prerazporejali.

Letos pa smo, tako dr. Strdin Košir, v slabši situaciji, zaprtja družbe ni. Velik je priliv covidnih bolnikov, pa tudi stanje necovidnih je slabše.

Dve prednosti ‘lockdowna’

Lockdown bi po njenem naredil dvoje – kot prvo bi zmanjšal število t. i.  belih bolnikov, manj bi bilo respiratornih okužb in nesreč, kot drugo pa bi nekoliko upočasnil val novih okužb. Tega vala namreč ne zmoreta več ustaviti niti cepljenje niti ‘lockdown’, a pomembno je, da zdravstva ne preplavi, torej da ne pride do tega, da ne bomo mogli več zagotoviti zdravstvene oskrbe. “Kajti če bo šlo tako naprej, bodo ljudje ostali pred vrati in to je za nas najhujše,” je povedala dr. Strdin Košir.

V mariborskem kliničnem centru so pri covidnih bolnikih videli veliko hudih zapletov. Bolniki, denimo, izkašljujejo nekrotične dele pljuč, zaradi česar se jim zamašijo tubusi, kar lahko vodi do srčnega zastoja. Možgansko kap sta utrpela dva bolnika, pojavljajo se tudi možganske krvavitve, tromboze v pljučih so praktično pravilo. Imeli so tudi zaplete v trebuhu, kot so zaprtje žil, odmrtje črevesja …

Po besedah zdravnice so trenutno bolniki nekoliko mlajši, med njimi pa so tudi cepljeni. To so akutno bolni bolniki, zgodi se, da pridejo pozno. “Ostal mi je v spominu 47-letni bolnik, ki je prišel z res hudimi težavami. Dve uri smo se borili za njegovo življenje, uspeli njegovo stanje stabilizirati, je pa ob ponovnem srčnem zastoju žal umrl čez teden dni,” je dr. Strdin Košir delila eno od zgodb in poudarila, da se vse take zgodbe osebja v bolnišnici dotaknejo. “Vsak bolnik, ki je sprejet v intenzivno enoto, je življenjsko ogrožen. Brez naše pomoči bi bili v nekaj urah mrtvi,” je opozorila.

In kaj je največja zahvala?

“Imamo dosti bolnikov, ki so bili na mehanični ventilaciji. So bolniki, ki se nam pridejo zahvalit, eden od bolnikov, ki je bil 90 dni na intenzivni, od tega 60 dni na ventilatorju, nam je celo priredil nekakšen piknik,” je pripovedovala sogovornica in poudarila, da je zanje največja zahvala to, da bolnik pride do vrat in da vidijo, da je zopet dobro.

Ves kader, ki oskrbuje covidne bolnike, so morali razporediti od drugod, je še povedala dr. Strdin Košir. “Pri nas je to 40 zdravnikov in 91 diplomiranih medicinskih sester, vse te osebe smo od nekod vzeli in vsi niso enako kompetentni za delo s covidnimi bolniki. In to je le intenzivna terapija, potem imamo še tri akutne oddelke,” je opisala, kako nanje vpliva pomanjkanje zdravstvenega osebja.

Kot je dodala, se zato, ker je medicinskih sester premalo, stvari včasih delajo površinsko, kar pri osebju povzroča stiske. Vsi, tako medicinske sestre in zdravniki, delajo nadure in veliko dežurajo. Javnost, je dodala, jih ne spodbuja več tako kot včasih, zato se osredotočajo na ustvarjanje kar se da pozitivne mikroklime in občutka kolegialnosti.

Obvezno cepljenje: vlak, ki je že odpeljal

Obvezno cepljenje v tem trenutku ne bo spremenilo ničesar več, je menila dr. Strdin Košir, ki je bila zagovornica obveznega cepljenja, predvsem za zaposlene v zdravstvu, šolstvu, v javni upravi. Tisti, ki se ne bi cepili, bi po njenem morali na neplačan dopust. “A ta vlak je že odpeljal,” je dodala, epidemija se je preveč razširila.

Komentirala je tudi protestnike, ki praviloma ob sredah nasprotujejo ukrepom za zajezitev širjenja covida-19. Kot je pripovedovala, je zanje, ki s covidnimi bolniki delajo, virus še kako resničen in ker tako veliko ljudi zanika virus, je po njenem v taki družbi težko živeti. Pri tem pa cr. Strdin Košir problema zanikanja virusa ne vidi v mehurčkih družbenih omrežji, temveč predvsem v tem, da teorijam zarote verjame tako velik odstotek ljudi. “Skrbi me, da je polovica družbe pripravljena temu verjeti,” je opozorila.