admin
Koalicijski poslanci nasprotujejo umiku točk dnevnega reda s seje državnega zbora. Poslanci namreč v četrtek niso odločali o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Predsednik državnega zbora Igor Zorčič zaradi njihove neskladnosti z zakonom o RTVS sklepov o imenovanju kandidatov, ki jih predlagajo politične stranke, ni dal na glasovanje.
Poslanci bi morali v četrtek odločati o treh predlogih sklepov za imenovanje članov programskega in nadzornega sveta RTVS, ki jih je pripravila mandatno-volilna komisija. Do zapleta je prišlo, ker je mandatno-volilna komisija kot kandidate za člane programskega in nadzornega sveta izbrala le kandidate SDS, NSi, SMC, Desus in SNS, medtem ko zakon o RTVS določa, da mora DZ pri imenovanju v programski svet v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v DZ, pri imenovanju v nadzorni svet pa to mora upoštevati.
Kot je znano, imajo levosredinske opozicijske stranke in nepovezana poslanska skupina v državnem zboru skupaj 43 poslanskih mest, največji parlamentarni stranki SDS pa po številu poslanskih mest sledijo tri stranke KUL: LMŠ, SD in Levica.
Vodje poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP so zato predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča pozvali, naj omenjenih sklepov ne da na glasovanje. Zorčič pa je temu predlogu sledil.
Koalicija za sklic izredne seje
“Zelo nas je presenetila odločitev predsednika državnega zbora, ki ga spoštujemo in ga pohvalimo, ko dela dobro. Včeraj pa si je privoščil spodrsljaj in kršitev poslovnika,” je povedal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. Meni, da je odločitev sprejel na lastno pest, in poudaril, da umik točk po poslovniku ni mogoč. “Danes smo se pogovorili tako s predsednikom državnega zbora kot zakonodajnopravno službo in našli neko rešitev,” je povedal.
Koalicija bo predlagala sklic izredne seje državnega zbora. “Točki, ki ju je predsednik državnega zbora samovoljno umaknil, moramo spraviti do konca,” je povedal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. “Včeraj se je zgodil precedenčni primer. Ne pomnimo, da bi se kadarkoli zgodilo, da se o točki, ki je bila uvrščena na dnevnem redu, ne bi glasovalo,” je rekel vodja poslanske skupine SMC Gregor Perič.
Vsaka točka, ki jo obravnava matično delovno telo, mora dobiti epilog, je dejal Krivec in povzel mnenje zakonodajnopravne službe, da je točka zaključena le, če pride do glasovanja. Poudaril je, da jim je Zorčič zagotovil, da bo zahtevo za sklic izredne seje spoštoval.
“Razumemo, da na predsednika državnega zbora Kulovci pritiskajo. Gotovo to še posebej velja za poslansko skupino Levica,” je rekel Horvat. K temu se je pridružil tudi Perič: “Razumemo pritiske na Zorčiča. V tem primeru pa je predsednik ravnal drugače, kot se pričakuje.”
Krivec: Zakon ne določa, da bi morali člane izbrati glede na velikost posameznih strank
Na očitke, da predlagani člani programskega in nadzornega sveta RTVS ne odražajo zastopanosti strank v državnem zboru, Krivec odgovarja, da sklep vsebuje tri predstavnike koalicije in dva predstavnika opozicije. “V tem primeru gre za uravnoteženo zastopanost,” je rekel in dodal, da noben zakon ne določa, da bi morali biti člani sveta izbrani glede na to, koliko poslancev ima posamezna stranka. “Tega dosedanja praksa mandatno-volilne komisije in njenih imenovanj tega ni upoštevala,” je še povedal.
Na seznamu mandatno-volilne komisije za pet članov programskega sveta RTVS so tako Jožef Jerovšek, ki ga je predlagala poslanska skupina SDS, Maja Lapornik (poslanska skupina NSi), Anuša Gaši (poslanska skupina SMC), Vane Gošnik (poslanska skupina SNS) in Dejan Cesar (poslanska skupina Desusa). Za nadzorni svet RTVS pa so predlagani: Tamara Besednjak Valič (PS SDS), Janez Čadež (PS NSi), Metka Čobec (PS SMC), Alenka Vodončnik (PS SNS) in Romana Fišer (PS Desusa).
Levica: Predlagani kandidati predstavljajo zgolj polovico poslancev
Predlagani kandidati predstavljajo zgolj polovico vseh poslancev, ostale pa puščajo zunaj, je povedal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Vztrajajo pri tem, da sta sklepa v nasprotju z zaklonom in v to smer razumejo tudi mnenje pravno-zakonodajne službe. “Menim, da bi moral predsednik DZ vztajati pri svoji odločitvi,” je povedal Vatovec. Predsednik mora bdeti ne samo na postopkom, ampak tudi nad zakonitostjo, je povedal Vatovec.
Napovedal je, da se bodo ponovno odprli vprašanje neenake zastopanosti poslanskih skupin na odborih.