admin
“Dolgo smo razpravljali o tem od začetka slovenskega predsedovanja, o tem sem govoril z ministrom za pravosodje, premierjem. Me zelo veseli, da sta imenovana evropska delegirana tožilca v Sloveniji. To pomeni, da imamo delegirane tožilce v vseh sodelujočih državah članicah. Gre za imenovanje za pet let, to je odločil kolegij tožilcev. Vendar bomo še naprej spremljali razmere, tako kot v vseh drugih državah,” je povedal Reynders ob prihodu na ministrsko konferenco EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju.
Minister Dikaučič pa je na novinarsko vprašanje, ali je bila zgodba z imenovanjem Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca končana ali ne, odgovoril zgolj, da ima Slovenija oba evropska delegirana tožilca. “To je bistveno, za to smo si ves čas tudi prizadevali,” je dejal. “Kot sem že večkrat poudaril, je najpomembneje, da smo dosegli dogovor, da je Slovenija zdaj polnopravna, da sodeluje v evropskem javnem tožilstvu,” je minister odgovoril na vprašanje, ali obstaja kakšna možnost, da vlada spremeni zakonodajo in ju odpokliče.
Po novem predlogu bi vlada odločala o imenih
Ministrstvo za pravosodje je namreč pretekli teden v vladni postopek vložilo predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi ministrstvu omogočilo, da bi samo predlagalo kandidate za evropske delegirane tožilce, tudi če se osebe niso prijavile na razpis, končno odločitev o imenih, ki so posredovana evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO), pa bi imela vlada in ne več državnotožilski svet. Z novelo naj bi tudi omogočili odpoklic obeh delegiranih tožilcev.
Glede ministrske konference EU-Zahodni Balkan za področje pravosodja je medtem minister Dikaučič povedal, da bodo govorili o štirih ključnih temah. To so vladavina prava, pravosodne reforme, izobraževanje v pravosodju in digitalizacija na področju pravosodja.
Pomen neodvisnosti sodnikov v državah Zahodnega Balkana
Evropski komisar za pravosodje je ob prihodu na ministrsko zasedanje poudaril tudi pomen neodvisnosti sodnikov v državah Zahodnega Balkana. Zavzel se je tudi za tesnejše sodelovanje med temi državami in EU-jem na področju pravosodja, tudi v okviru evropskega javnega tožilstva. “Pozivamo jih k sklenitvi dogovorov o izmenjavi informacij z EPPO-jem,” je dejal.
Zasedanja se poleg Reyndersa udeležujejo še pravosodni ministri oziroma državni sekretarji držav Zahodnega Balkana ter Francije in Češke, ki sta del prihodnjega tria predsedujočih držav Svetu EU-ja.
Že v četrtek je notranji minister Aleš Hojs gostil ministrsko konferenco na področju notranjih zadev. Gre sicer za srečanje, ki ga pripravijo enkrat letno in je namenjeno krepitvi regionalnega sodelovanja, dobrososedskim odnosom in podpori približevanju držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam.