admin
Po septembru je bil predsednik vlade Janez Janša znova na seji preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo. Ob prihodu je dejal, da ima eno uro časa. Med drugim je odgovoril na vprašanje, zakaj ni razglašena epidemija in ali je pri izplačevanju dodatkov prišlo do zlorab.
Premier Janez Janša je na zaslišanju preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov med drugim odgovoril, zakaj še ni razglašena epidemija. Epidemiološka slika v državi se je v zadnjih tednih močno poslabšala, kar se pozna v bolj zasedenih bolnišnicah.
“Več je razlogov. Za najbolj obremenjeno osebje smo končno našli sistemsko rešitev. Imamo nov sistem nagrajevanja za medicinske sestre in zaposlene v domovih za starejše. Tako ne bo treba reševati z dodatki,” je dejal Janša.
Pri izplačevanju dodatkov je prišlo do zlorab
“Zagotovo je prišlo do zlorab pri dodatkih,” je na vprašanje člana komisije Marka Bandellija (SAB) odgovoril premier. Dodal je, da bo računsko sodišče, ko bo preverjalo poslovanje javnih institucij, ugotovilo, kdo si je izplačeval preveč.
Bandelli je Janšo vprašal tudi, zakaj so zdaj v šolah dovoljene le kirurške in FFP2 maske. “Na začetku je bila stvar slabša. Maske so boljše od kihanja v rokav. Na začetku nismo imeli mask in smo iskali rešitve. Zdaj je na voljo dovolj kirurških in FFP2 mask in zato je stroka odločila, da se zdaj uporabljajo te maske. Ob tem je virusa okoli nas zelo veliko, zato je tudi stroka predlagala uporabo teh dveh tipov mask,” je odvrnil premier. Že pred začetkom zaslišanja so iz premierjevega kabineta sporočili, da ima eno uro časa.
Janša drugič na zaslišanju
Janez Janša je bil sicer v okviru iste preiskovalne komisije zaslišan že 24. septembra, ko se je je udeležil kot priča. Takrat je pojasnjeval delo vlade med epidemijo. Kritičen je bil do pripravljenosti NIJZ na epidemijo, presežne smrti med starejšimi pa je pripisal temu, da nimamo negovalnih bolnišnic in dovolj prostora za premeščanje okuženih.
Sprva je preiskovalna komisija, ki jo vodi Robert Pavšič (LMŠ), zasedala za zaprtimi vrati, zaslišanje Janše pa je bilo javno.
Doslej je komisija zaslišala nekdanjo vodjo svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović ter epidemiologa Maria Fafangla in Majo Sočan, ki sta bila nekdaj člana svetovalne skupine za covid-19. Ivana Eržena, nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pa je komisija zaslišala kot izvedenca.
Omenjene so zaslišali na začetku julija. V kabinetu predsednika vlade so takrat opravičili Janševo odsotnost na seji, a Pavšič z opravičilom ni bil zadovoljen, saj ne formalno ne vsebinsko ne ustreza opravičilu.
Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB ustanovljena 27. oktobra. Zajema pa čas vlade Janeza Janše do razširitve obsega preiskave, in sicer 29. marca.
Na zahtevo koalicije pa poteka parlamentarna preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred nastopom Janševe vlade.