in

Gospodarstveniki bodo s političnim vrhom govorili o najtežjih izzivih in nujnih ukrepih

Na Brdu pri Kranju se bodo politični predstavniki in gospodarstveniki zbrali ob 15. uri. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Vrh slovenskega gospodarstva, ki ga tradicionalno organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), bosta nagovorila predsednik GZS-ja Tibor Šimonka in predsednik vlade Robert Golob. Generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal bo imela predstavitev z naslovom Novi Horizonti prihodnosti. GZS je strateški načrt za razvojni preboj Slovenije Horizonti prihodnosti predstavila na vrhu gospodarstva marca lani.

Rast slovenskega gospodarstva se umirja, tako kot povsod po Evropi je izpostavljeno prepletu geopolitičnih tveganj, pretrganih preskrbovalnih verig in dragih energentov. Po produktivnosti in dodani vrednosti na zaposlenega zaostaja za evropskim povprečjem.

Na plenarnem delu vrha bodo predstavniki politike z uglednimi gospodarstveniki razpravljali o tem, kako uglasiti izzive Slovenije na področju trajnostnega razvoja, vključno s popoplavno obnovo, kako doseči zeleni prehod industrije ter učinkovito rabo virov in energije ter kako ustvariti atraktivno poslovno in inovacijsko okolje.

Sledila bo kratka predstavitev pogledov dosedanjih predsednikov vlad na temo, kako v treh korakih razbremeniti slovensko gospodarstvo in spodbuditi njegovo rast. Kateri dosedanji premierji bodo predstavili svoje poglede, organizatorji niso razkrili.

Gospodarstveniki opozarjajo na višanje davkov in kadrovske izzive

Na vrhu je pričakovati tudi kritike dosedanje ekonomske politike vlade, tudi ko gre za ukrepe v okviru popoplavne obnove. Pred letom dni so bili namreč v osredju ukrepi za blaženje energetske draginje in opredelitev novih ambicioznih ciljev glede produktivnosti, izvoza ter plač, zdaj gredo poteze vlade po mnenju gospodarstvenikov v nasprotno smer, je za Radio Slovenija poročala novinarka Erika Štular.

Sorodna novica
GZS: Postajamo nekonkurenčni, vlada samo nalaga nove obveznosti gospodarstvu

“To, da vlada samo obremenjuje gospodarstvo, ni pravi način. Če bi gospodarstvo razbremenila, bi s tem naredila veliko za državni proračun, vanj bi se na ta način steklo veliko več sredstev, kot pa z uvedbo novih obremenitev,” je glede zakona o obnovi po ujmi za Radio Slovenija dejala Vesna Nahtigal.

Kljub višjim davkom pa so storitve slabe, opozarja soustanovitelj in večinski lastnik mednarodno uspešnega podjetja Dewesoft Jure Knez. “Pokojninskega sistema nimamo urejenega, tudi pri zdravstvenih storitvah je podobno – plačujemo relativno veliko, usluga, ki jo dobimo za to, pa je slaba. In to je tista stvar, ki v glavnem preprečuje tujcem, da izberejo Slovenijo za svojo državo, kjer lahko delujejo in ustvarjajo,” je opozoril,

Zahteven izziv za podjetja ostaja tudi pomanjkanje kadrov. Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak poleg tuje delovne sile poudarja reformo izobraževanja. “Ko govorimo o konkurenčnosti, se bomo morali radikalno digitalizirati, avtomatizirati, robotizirati. In kdo bo to razvil? To so inženirski kadri, to so tudi vodstveni kadri, ki morajo biti sposobni doumet izziv te nove paradigme,” je dejal Brodnjak.

Ključ za razvojni preboj je dvig dodane vrednosti, zato gospodarstvo od vlade pričakuje tudi udejanjenje obljub o zavezništvu za vlaganja v inovacije in raziskave.