admin
Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih 10 mesecih leta znašal 2,339 milijarde evrov, brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov bi znašal 423 milijonov evrov. Po septembrski oceni realizacije ministrstva za finance naj bi primanjkljaj letos znašal 3,958 milijarde evrov, kar je okoli 1,2 milijarde evrov več kot po proračunu, ki je bil sprejet lansko jesen, je v sveži objavi navedel fiskalni svet.
Prihodki so bili v prvih 10 mesecih za 19,6 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov so bili višji za 8,1 odstotka. Odhodki so bili višji za 13,9 odstotka, brez upoštevanja protikoronskih ukrepov v višini 2,42 milijarde evrov so bili višji za 7,5 odstotka. Slednje je v prevladujoči meri posledica višjih stroškov dela in investicij.
Odbor podprl višjo proračunsko porabo. Predlog dviga prispevne stopnje delodajalcev zavrnjen.
Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za protikoronske ukrepe od marca 2020 znaša 4,424 milijarde evrov. Največji posamezen ukrep predstavljajo dodatki zaposlenim v višini 928 milijonov evrov, od tega v 10 mesecih letos okoli 720 milijonov evrov. Iz septembrske ocene realizacije ministrstva izhaja, da naj bi v okviru odhodkov za te ukrepe stroški dela v zadnjih dveh mesecih letos znašali še okoli 230 milijonov evrov.
Oktobra je bil mesečni obseg odhodkov za protikoronske ukrepe najmanjši letos (41 milijonov evrov), kar je po navedbah fiskalnega sveta povezano s prenehanjem veljavnosti številnih ukrepov in z ustavitvijo izplačil zahtevkov. Slednja je povezano tudi s procesom sprejema spremembe okvira za pripravo proračunov, ki se nanaša na letošnje leto in ki še poteka. Oktobra je glavnino protikoronskih odhodkov predstavljalo izplačilo regresa in turističnih bonov ter in odhodki za obvladovanje epidemije.
“Iz ocene ministrstva glede letne realizacije za letos izhaja, da naj bi se medletna rast odhodkov brez učinka protikoronskih ukrepov in investicij s pet odstotkov v prvih 10 mesecih okrepila na 31,8 odstotka v zadnjih dveh mesecih leta. Ker bo dejanska realizacija verjetno manjša od teh ocen, projekcije za prihodnja leta v proračunskih dokumentih znova ne temeljijo na ustreznih osnovah,” so prepričani v fiskalnem svetu.