admin
Evropska komisija bo danes predlagala prenovo schengenskega prostora. Območje, v katerem naj bi Evropejci potovali brez sistematičnega preverjanja potnih listin, postavljajo pod vprašaj prebežniki, terorizem, pandemija covida-19 in vse bolj tudi hibridne grožnje, kot je izkoriščanje prebežnikov v politične namene v Belorusiji.
Zato bo Evropska komisija v predlogu reforme schengenskega zakonika po napovedih zakonsko opredelila izkoriščanje oziroma instrumentalizacijo prebežnikov v politične namene ter predvidela možnost izrednih ukrepov tudi v tem primeru.
V schengnu naj ne bi bilo sistematičnega nadzora na notranjih mejah, a prebežniki, terorizem, pandemija covida-19 in po novem tudi hibridne grožnje postavljajo pod vprašaj eno od štirih temeljnih svoboščin unije, prosto gibanje. Po veljavnih pravilih je mogoče v izjemnih okoliščinah začasno ponovno uvesti nadzor na mejah, a v številnih državah ukrepi niso začasni in izjemni. Unija se trudi schengen prenoviti in s tem zagotoviti njegovo preživetje, saj je to poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v uniji.
V schengenskem prostoru je sedaj 26 držav. Med njimi je 22 članic EU – zunaj so Irska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper – ter štiri nečlanice – Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.