in

EU svari Kremelj: Kakršna koli agresija zoper Ukrajino bi pomenila uvedbo sankcij

Josep Borrell. Foto: EPA

“Evropska unija je združena v podpori ukrajinski suverenosti in teritorialni integriteti,” je na novinarski konferenci po srečanju ministrov dejal visoki zunanjepolitični predstavnika EU-ja Josep Borrell. “Vsi ministri so bili zelo jasni, da bi vsaka agresija proti Ukrajini prinesla politične posledice in visoko gospodarsko ceno za Rusijo.”

EU in ZDA so julija 2014 proti Rusiji uvedle gospodarske sankcije, pri čemer so bile usmerjene proti energetskemu, bančnemu in obrambnemu sektorju.

“Skupaj z ZDA in Združenim kraljestvom preučujemo, kakšne bi lahko bile koordinirane sankcije, kdaj in kako,” je dejal Borrell.

Zahodni voditelji z bojaznijo spremljajo dogajanje in možnost, da bi Rusija napadla Ukrajino. Moskva sicer pravi, da nima nobenega namena napasti Ukrajino in obtožuje Kijev, da je v boj proti separatistom poslala polovico svojih vojakov.

“Prepričani smo, da se Rusija dejansko pripravlja na vsesplošno vojno proti Ukrajini. To bi bil neprecedenčen dogodek vse od 2. svetovne vojne,” je dejal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis in dodal, da če se zgodil tak neprecedenčen napad bi to pomenilo, da mora biti tak tudi odgovor zahodnih držav.

Evropski diplomati so za Reuters povedali, da so bili v ospredju razprave možno stopnjevanje sankcij, od prepovedi potovanja do zamrznitve premoženja ruskih politikov do prepovedi finančnih in bančnih povezav z Rusijo. Med možnostmi so tudi onemogočanje plinovoda Severni tok 2, da bi začel delovati, sankcije zoper energetska in obrambna podjetja, ki so v lasti ruske države ter prekinitev pogodb o dobavi zemeljskega plina. Vladimi

Ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: EPA

Ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: EPA

Johnson in Putin dogajanju v Ukrajini

O ukrajinski krizi sta danes govorila tudi britanski ministrski predsednik Boris Johnson in ruski predsednik Vladimir Putin. Johnson je izrazil “globoko zaskrbljenost” zaradi kopičenja ruske vojske na meji z Ukrajino in ponovno izpostavil pomen umiritve razmer prek diplomatskih kanalov ter se zavzel za trajno rešitev. “Premier je poudaril zavezanost Združenega kraljestva ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine ter posvaril, da bi bilo kakršnokoli dejanje destabilizacije strateška napaka, ki bi lahko imela velike posledice,” so še sporočili v Londonu.

V Moskvi so po telefonskem pogovoru napovedali, da bo Rusija predstavila osnutek dogovora, ki bo izključeval nadaljnjo Natovo širitev na Vzhod ter namestitev Natovega orožja v Ukrajini ter drugih državah, ki mejijo na Rusijo. “Natova aktivna raba ukrajinskega ozemlja predstavlja neposredno grožnjo ruski varnosti,” so sporočili v Kremlju po poročanju ruske tiskovne agencije Tass. “V luči tega je Vladimir Putin poudaril potrebo, da bi nemudoma začeli pogovore za dosego sporazuma, ki bo izključeval nadaljnjo Natovo širitev na Vzhod,” so še dodali v Moskvi.

Zahod je nedavno izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ruskih vojakov ob meji z Ukrajino, kjer naj bi bilo nameščenih že okoli 100.000 ruskih vojakov. Po nekaterih ocenah naj bi se ruska invazija na Ukrajino obetala že konec januarja prihodnje leto.