admin
Poslanci državnega zbora so se seznanili s predlogom državnega proračuna za leto 2023, o katerem naj bi glasovali v četrtek.
DZ se je v nadaljevanju novembrske seje danes seznanil s predlogom državnega proračuna za leto 2023. Potem ko naj bi se prihodnje leto proračunski primanjkljaj z letošnjih štirih milijard evrov spustil na 2,47 milijarde evrov, se bo ta čez dve leti še dodatno znižal. Marsikateri opozicijski poslanec tega ne verjame.
Za leto 2023 je primanjkljaj predviden v višini 1,52 milijarde evrov. To pomeni, da vlada ob 11,84 milijarde evrov prihodkov načrtuje za 13,36 milijarde evrov porabe. Zadnja številka je nekaj nižja od tiste, predvidene v predlogu sprememb proračuna za leto 2022, kar čudi marsikaterega poslanca.
Andreja Zabret (LMŠ) je spomnila na pojasnilo finančnega ministra Andreja Širclja, da bo k znižanju porabe prispevalo zmanjšanje mase za plače kot posledice manjšega obsega covidnih dodatkov. “A ko nekomu nekaj daš, je ponavadi to tudi težko vzeti,” je dejala in opozorila na pred kratkim doseženi dogovor o zvišanju plač v zdravstvu in socialnem varstvu. Zmanjšanje izdatkov za plače v letu 2023 se ji zato ne zdi zelo verjetno.
Tudi Marko Bandelli (SAB) je napovedal, da bo primanjkljaj čez dve leti višji od zdaj načrtovanega. Spomnil je na načrte vlade glede dohodnine in dolgotrajne oskrbe ter že sprejete spremembe pri davku od dohodkov pravnih oseb ter dodal, da bodo “primanjkljaji taki, da se bo moral človek prijeti za glavo”.
Glasovanje predvideno za četrtek
Poslanci Levice v predlogu proračuna za leto 2023 po besedah Nataše Sukič vidijo “nadaljevanje popolnoma zgrešene fiskalne politike te vlade”. Z davčnimi darili za kapital in bogate, dodatki za najbolj plačane in orožarskimi posli bomo tako izčrpali naš državni proračun, da se lahko vprašamo, kdo bo te zapitke pokrival, je dejala.
Jure Ferjan (SDS) je o proračunskih načrtih vlade za leto 2023 dejal, da se nadaljuje spodbujevalna politika, ki je investicijsko naravnana. Tako kot za leto 2022 se ponovno namenja 2,2 milijarde evrov za investicije, je povedal. “Predlog proračuna za leto 2023 je usmerjen v okrevanje, krepitev odpornosti gospodarstva, z investicijami skrbi za višjo gospodarsko rast in večjo odpornost na prihodnje krize,” je zagotovil.
DZ bo v nadaljevanju seje obravnaval še predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter predlog odloka o dovoljeni porabi javnih blagajn do leta 2024. Glasovanje o proračunskih dokumentih je predvideno v četrtek.
Za zvišanje porabe potrebna tudi sprememba odloka
Da bo lahko zvišala porabo, kot predvidevata proračuna za leti 2022 in 2023, je vlada v potrditev v DZ poslala tudi spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn. Katja Lavtar s finančnega ministrstva je pojasnila, da se poraba povečuje predvsem zaradi črpanja evropskih sredstev ter zagotavljanja investicij.
Leta 2022 vlada namreč načrtuje zvišanje porabe na 13,94 milijarde evrov, leta 2023 naj bi se znižali na 13,36 milijarde evrov. Obe številki sta nižji od tistih, ki sta zdaj zapisani v odloku o okviru za pripravo proračunov vseh štirih javnih blagajn, zato so potrebne njegove spremembe. Lautarjeva je povedala, da se bo ciljni primanjkljaj v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) vseeno znižal.
Predlagane spremembe je Lavtar pojasnila predvsem s črpanjem evropskih sredstev ter zagotavljanjem investicij v zdravstvo in šolstvo, pa tudi z višjim transferjem v pokojninsko blagajno ter nekaterih ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19.
S spremembami odloka se bo zvišala tudi zgornja meja odhodkov celotnih javnih financ, namreč na 26,11 milijarde evrov v letu 2022 in na 25,98 milijarde evrov v letu pozneje. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se pri tem znižal na 5,5 oz. 3,3 odstotka BDP. Zaradi načrtovanih investicij se bo zvišal tudi dovoljeni obseg izdatkov občin, zaradi sprememb pri usklajevanju pokojnin pa dovoljeni obseg izdatkov pokojninske blagajne.
V poslanskih skupinah koalicije so odloku napovedali podporo. “Spremembe so potrebne, da se omogoči ustrezen obseg izdatkov za spopadanje s posledicami epidemije covida-19,” je dejal Jožef Horvat (NSi). Glasovati proti bi pomenilo nasprotovati investicijam v zdravstvu, izvajanju evropske kohezijske politike in tudi povišanju pokojnin, je opozoril. Bolj zadržani so v opoziciji. “Fiskalna politika bi lahko bila spodbujevalna tudi brez zvišanja zgornje meje porabe,” je dejal Jurij Lep (NeP), Jože Lenart (LMŠ) pa je spomnil na oceno fiskalnega sveta, da so načrtovani izdatki za leto 2022 precenjeni in dajejo manevrski prostor za netransparentno porabo, medtem ko so načrtovani izdatki za leto 2023 podcenjeni.