Desetletje Kim Džong Una: v Severni Koreji res vse po starem?

Kim Džong Un je pred desetimi leti prevzel vodenje Severne Koreje. Država ostaja izolirana, pestita jo revščina in lakota. Ker v Severni Koreji še vedno razvijajo jedrsko orožje, mednarodna skupnost vztraja s sankcijami, ki spodkopavajo njeno gospodarstvo.

Mineva deset let, odkar je severnokorejski voditelj Kim Džong Un stopil na čelo države, ki še vedno – v veliki meri izolirana – kljubuje pritiskom mednarodne skupnosti. Kim Donž Un je vodenje Severne Koreje prevzel od svojega očeta Kim Džong Ila, ta pa od svojega očeta oziroma Kimovega dedka, Kim Il Sunga.

Več je dogodkov in dogajanj, ki so zaznamovali Kim Džong Unovo desetletje na oblasti. Eden od njih je nedvomno nadaljnji razvoj jedrskega orožja na eni strani in mednarodnih sankcij na drugi. Medtem ko Severna Koreja še naprej ostaja izolirana in revna država, pa se je Kim Džong Un za razliko od svojega očeta in dedka kot prvi severnokorejski voditelj sestal s predsednikom države, ki v Severni Koreji še vedno velja za veliko, če ne kar največjo sovražnico – ZDA.

Voditelja držav, ki po vojni na korejskem polotoku med letoma 1950 in 1953 še vedno nista podpisali mirovnega sporazuma, Kim Džong Un in nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, sta se najprej sestala leta 2018 v Singapurju, nato pa še leto pozneje v Hanoju. Njuno srečanje je v javnosti odmevalo kot pomembno diplomatsko dejanje, a do bistvenih sprememb ni vodilo.

Huda lakota in sankcije

Ker se Severna Koreja, kjer uradno niso potrdili okužbe s koronavirusom, sooča s hujšim pomanjkanjem hrane, se vrstijo opozorila pred tem, da bi se ponovila velika lakota, ki je v devetdesetih letih po nekaterih ocenah zahtevala celo več kot tri milijone življenj. Trenutna lakota ni le posledica suš in preobilnega deževja ter zaprtih meja v času pandemije covida-19, temveč tudi sankcij, ki so jih Združeni narodi leta 2017 uvedli na izvoz surove nafte in naftnih proizvodov, ki poganjajo tudi kmetijske stroje, v Severno Korejo, navaja medijska hiša Al Džazira.

“Situacija s hrano postaja napeta,” je stanje v državi nedavno opisal severnokorejski voditelj Kim Džong Un. Severna Koreja je sicer močno odvisna od uvoza iz Kitajske.

Leta Kimovega vladanja je prav tako zaznamovala nasilna smrt njegovega polbrata Kim Džong Nama. Kim Džong Nama, ki je živel v tujini in je občasno kritiziral vladajoče v Pjongjangu, so ubili so ga leta 2017 na malezijskem letališču. Kot ena od vodilnih predstavnic severnokorejske partije se je medtem uveljavila najmlajša hčerka Kim Džong Ila in sestra aktualnega voditelja, Kim Jo Džong.

Manj prebegov na jug in smrtne kazni

Medtem ko po navedbah severnokorejskih oblasti zasebni sektor postaja vse bolj vpliven, pa se iz Severne Koreje še vedno vrstijo poročila o hudih kršitvah človekovih pravic, pri čemer trend nakazuje, da iz države v zadnjem času uspe pobegniti vedno manj ljudem. V četrtletnem obdobju od aprila do junija sta iz Severne v Južno Korejo pobegnila le dva človeka, kar je najmanj v kateremkoli četrtletju doslej. “Brezkompromisno je Severnokorejcem preprečil prebege,” je Kimove politike opisal Ha Džin Vu, ki je sodržavljanom pomagal pri pobegih, preden je leta 2013 prebegnil sam.

V Severni Koreji prav tako še naprej izvajajo smrtne kazni, pri čemer lahko ta (najhujša) kazen doleti tudi tiste, ki v državo tihotapijo gradivo iz tujine, kot so južnokorejske serije in glasba. Po podatkih, ki jih je prek satelitskih posnetkov in pogovorom s prebeglimi zbrala seulska organizacija Transitional Justice Working Group, pa se je v zadnjem desetletju spremenil način izvajanja eksekucij – te niso več izvajane na očeh javnosti, temveč obsojence usmrtijo strelski vodi.

Vladavino 39-letnega Kim Džong Una pogosto spremlja ugibanje o njegovem zdravju. Nedavno objavljene fotografije, spomnimo, prikazujejo, da je občutno shujšal, pri čemer pa je prevladalo prepričanje, da Kimovo hujšanje ni posledica slabega zdravja, temveč je izgubil težo, saj naj bi bolj skrbi za svoje zdravje.