in

Cepljenje otrok: kakšni so napotki za starše?

Jutri se bo v Sloveniji začelo cepljenje otrok, starih od pet do enajst let. Pediater starše opozarja, da morajo biti otroci ob cepljenju povsem zdravi. Če so covid preboleli, naj s cepljenjem počakajo od tri do šest mesecev po okužbi. Neželeni učinki po cepljenju se lahko pojavijo, a so običajno blagi in kratkotrajni, kljub temu pa sogovornik svetuje, naj starši o njih obveščajo izbrane pediatre. Kljub nejasnostim glede učinkovitosti cepiva proti novi različici omikron so zdravniki enotni: s cepljenjem lahko preprečimo zaplete, ki so tudi pri otrocih lahko resni in ki niso prav redki.

Jutri bo v Sloveniji steklo cepljenje proti covidu za otroke, stare od 5 do 11 let. Cepili jih bodo s cepivom Comirnaty 10 proizvajalcev Pfizer in BioNTech.

Včeraj smo dobili prvo pošiljko omenjenega cepiva, cepljenje pa bo steklo v vseh večjih krajih oziroma tam, kjer je za to dovolj zanimanja.

V Ljubljani bodo jutri cepili otroke na Pediatrični kliniki, razpisani so tudi termini v cepilnem centru Zdravstvenega doma Ljubljana, ki so skoraj povsem zasedeni.

Na vprašanje, kako bo s termini v prihodnje, so na ministrstvu za zdravje odgovorili, da jih bodo prilagajali številu naročenih na cepljenje.

V nekaterih manjših krajih se tako cepljenje jutri še ne bo začelo, saj zdravstveni domovi šele zbirajo prijave in bodo termine razpisali, ko bo prijav dovolj.

V primerjavi s cepivom Corminaty 30, ki je namenjeno cepljenju starejših od 12 let, je pri Corminaty 10 spremenjena sestava cepiva, predvsem vsebnost učinkovine, ki jo je v omenjenem cepivu trikrat manj, za lažjo prepoznavo pa je spremenjena tudi barva zaporke na viali, ki je pri tem cepivu oranžne barve.

Pred cepljenjem otroka nujno naročiti

Starši oziroma skrbniki morajo otroka na cepljenje predhodno naročiti. To lahko storijo na tri načine: pri izbranem pediatru, v cepilnem centru ali prek portala zVem.

Pediater in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš opozarja, da morajo biti otroci ob cepljenju povsem zdravi. “Če nimajo akutne okužbe, denimo vročine ali prebavnih težav, se lahko cepijo tudi brez predhodnega posvetovanja s pediatrom,” pravi Baš. Če so covid že preboleli, naj s cepljenjem počakajo tri do šest mesecev po preboleli okužbi, dodaja. Zaradi previdnosti svetuje tudi razmik 14 dni od drugih cepljenj, z izjemo cepljenja proti gripi. Pri slednjem razmik ni potreben.

Kaj so najpogostejši neželeni učinki

Kot vsako drugo cepivo ima tudi to lahko neželene učinke. “Najpogostejši neželeni učinek je bolečina na mestu vboda, ki jo lahko spremljata oteklina in rdečina, lahko se pojavi tudi povišana telesna temperatura, slabo počutje in glavobol, ki pa v dnevu ali dveh izzvenijo,” našteva Baš. “Če je vročina bolj izražena ali če je oteklina izrazita, je dobro obvestiti izbranega pediatra, ki to zabeleži,” še pravi Baš in staršem svetuje, naj vse neželene učinke sporočijo izbranim pediatrom.

Alergijske reakcije so sicer možne, a so po besedah zdravnika redke. Lahko se pojavi izpuščaj s koprivnico, zelo redko otekanje ustnic in jezika, pojasnjuje. “Zato svetujemo, da 15 minut po cepljenju počakajo na cepilnem mestu, da se težave, če se pojavijo, lahko že tam uredijo.”

Na cepilnem mestu je vedno prisoten tudi zdravnik. Po navedbah ZD Ljubljana bo v cepilnem centru v času cepljenja otrok prisoten pediater ali šolski zdravnik.

Starši bodo po cepljenju prejeli tudi navodila glede predvidenega drugega odmerka cepiva, na katerega bo otrok vabljen neposredno iz cepilnega centra, so še pojasnili v zdravstvenem domu.

Foto : PROFIMEDIA

Komu cepljenje še posebej svetujejo

Posvetovalna skupina za cepljenje (PSC) pri NIJZ cepljenje posebej priporoča otrokom s kroničnimi boleznimi: sladkorno boleznijo tipa 1, s prirojenimi srčnimi napakami, z epilepsijo, izrazito debelostjo … Pri njih namreč obstaja večja verjetnost, da bi po okužbi potrebovali bolnišnično zdravljenje oziroma da bi pristali v enoti intenzivne terapije. Baš dodaja, da cepljenje priporoča tudi otrokom z motnjami v razvoju in tistim z duševnimi motnjami, saj je tudi pri njih tveganje za težji potek oziroma zaplete večje.

Strokovni direktor Pediatrične klinike ljubljanskega kliničnega centra Marko Pokorn je poudaril, da je cepljenje priporočljivo tudi za otroke, ki so sicer zdravi, a imajo doma člane, ogrožene za hujši potek koronavirusne bolezni, ki pa iz različnih razlogov ne morejo biti ustrezno imunsko zaščiteni.

“Cepljenje pa je smiselno in varno tudi za vse ostale otroke, saj na ta način zmanjšamo število okužb, verjetnost, da bi otroci zboleli, in predvsem omogočimo normalno izobraževanje, s tem pa normalno otroštvo,” je še poudaril Pokorn.

Ali je smiselno cepiti kljub dilemam, ki jih sproža omikron?

Znano je, da so cepiva, ki jih uporabljamo od začetka cepljenja proti covidu, pri različici omikron slabše učinkovita, čeprav ni povsem jasno, kakšna je njihova učinkovitost. Prof. dr. Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo je na današnji vladni novinarski konferenci poudaril, da še vedno “lahko govorimo o vsaj 50-odstotni učinkovitosti, mogoče celo večji”. V izdelavi so po njegovih besedah že nove različice cepiva, prilagojene omikronu, izdelujeta jih Pfizer in Moderna. Vendar pa bo preteklo še kar nekaj časa, preden bodo široko dostopna, je še opozoril Štrukelj.

OMIKRON
Janez Poklukar in Krunoslav Pavlović

Poudaril je tudi, da je različica omikron veliko bolj nalezljiva kot delta – če je okuženi z delta različico v zaprtem prostoru, kjer prisotni niso upoštevali zaščitnih ukrepov, okužil od tri do šest drugih, je pri omikronu to število med 20 in 30.

Ali je torej otroke smiselno cepiti s cepivi, ki so na voljo zdaj, četudi so manj učinkovita pri novi različici? Denis Baš ocenjuje, da gre za tekmovanje s časom, ki ga nimamo. “Cepivo, ki ga imamo, po zdaj znanih podatkih ščiti pred hujšim potekom bolezni in zapleti po okužbi. Hkrati pa je omikron zelo nalezljiv, kar pomeni, da se bodo prej ali slej okužili vsi. Otroci sicer večinoma res lažje prebolijo bolezen, a ne smemo pozabiti, da smo imeli doslej več kot 200 otrok hospitaliziranih, več kot 60 primerov večorganskega vnetnega sindroma (MIS-C) pri otrocih in mladostnikih, dolgotrajne težave zaradi t. i. dolgega covida tudi pri otrocih. Če vse to damo na tehtnico, mislim, da se je bolje cepiti čim prej, da takšne zaplete preprečimo in širjenje virusa med otroki zavremo.”

Vodja Enote za pediatrično pulmologijo, revmatologijo in alergologijo Klinike za pediatrijo na UKC Maribor doc. dr. Vojko Berce opozarja, da se MIS-C pojavi v povprečju pri enem od 500 prebolelih, tudi pri povsem zdravih in aktivnih otrocih, medtem ko se zapleti po cepljenju pojavijo pri enem od 500.000 cepljenih ali še redkeje. Tudi Berce zato staršem svetuje, naj otroke cepijo.