in

Ali bo tudi Slovenija izdelovala strelivo za Ukrajino?

Foto: Reuters

Evropska unija se po premierjevih besedah začenja organizirati ne le za skupne nabave streliva, ampak tudi za skupno proizvodnjo, kar je koristen premik. “Sredstva za vojaške proračune se bodo namreč povečevala, in prav je, da se ta denar porablja čim bolj lokalno, se pravi v državah članicah tudi za gospodarski razvoj,” je dejal Golob ob prihodu na zasedanje voditeljev EU-ja v Bruslju, kjer bodo govorili tudi o skupnih nabavah topniškega streliva za Ukrajino.

Razprava mora iti in tudi že gre v smer, da so proizvodne zmogljivosti tudi geografsko enakomerno porazdeljene po Evropi. Slovenija bi se morala vključiti tudi v proizvodnem delu, ne samo v nabavnem, je dejal. Temu bo namenjen tudi skorajšnji obisk evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona v Sloveniji.

Z njim bomo preigrali scenarije, kaj je mogoče znotraj evropskega okvirja in kaj je tisto, kar bo Evropska komisija konkretno podprla. Takrat bomo lahko več povedali o tem. So pa seveda osnutki pripravljeni,” je povedal Golob.

Komisar Breton je v zadnjih dneh v okviru razprav o krepitvi evropske obrambne industrije obiskal že več držav članic in njihovih podjetij.

Krepitev zmogljivosti je eden od treh stebrov načrta EU-ja za nadaljnje dobave streliva Ukrajini.

Prvi predvideva dobave topniškega streliva Ukrajini iz obstoječih zalog držav članic, drugi pa skupno naročanje topniškega streliva kalibra 155 milimetrov.

V ponedeljek se je projektu Evropske obrambne agencije (EDA), namenjenemu zbiranju in skupni oddaji naročil, pridružilo 17 članic EU in Norveška. V kratkem pa se mu bo pridružila tudi Slovenija, je tedaj napovedal obrambni minister Marjan Šarec.

Ponedeljkov dogovor obrambnih in zunanjih ministrov držav članic predvideva, da bo EU Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih dobavil milijon izstrelkov.